Forum.Over.Net

Odgovori: Nesamostojni in nesposobni odrasli otroci

Pregled teme
razmislek
zbrk je napisal/a:
Imaš tudi stare starše, ki hodijo na govorilne ure namesto svojih otrok. Kar nekaj let sem bila prepričana, da ima eden od otrok pač malo starejšo mamo, ker je bila na vseh roditeljskih sestankih in govorilnih urah. No, v 5. ali 6. razredu izvem, da je babica. Edinca. Oba starša živa in zdrava.
Poslovno menda zelo uspešen par, s kupom otrok, najmlajša dva je varuška prevzela, ko sta še spala, in odšla, ko sta otroka že spala. Imela sta izrazito njen (štajerski) naglas, celo na videz sta ji bila podobna. Seveda je šla tudi na dopust z njimi. Na tak način se seveda da imeti 5, 6 otrok in furati uspešno firmo.
Soseda gre na morje in svoji mami v slovo skozi spuščeno šipo zavpije še: aja, pa še ena žehta je za obesit!
Prababica (torej ne mama, temveč babica mlade mamice) je hodila likat in pospravljat enkrat na teden.
Babi in dedi sta vsak dan čez teden čuvala 3 vnuke, jih razvozila šola, dejavnosti, šla iskat ... in potem so se jima še za vikend najavili vseh pet, da juhuju, pridejo na kosilo. No, dediju je enkrat prekipelo in jih je v nedeljo na vratih odslovil. Da ne moreta več.
Krut primer: babi je nekaj zvilo in je želela na urgenco - očitno je bilo res hudo. Kliče hčer, naj pride ona ali mož takoj domov, ker mora k zdravniku. Odgovor: nihče ne more.
Pozneje se je pokazalo, da je imela res hudo bolezen in v nekaj letih jo je potem tudi spravila pod rušo. Te njene hčere videti ne morem, zame je kriva, ker bogve koliko časa je ženska že čutila, da je nekaj narobe, pa nikoli ni mogla k zdravniku.
Še en krut primer: babi po operaciji, bi morala čim bolj počivat in mirovat. Hči vseeno pripelje vnuka čuvat, saj ga lahko dedi. Ja kdo bo pa za babi skrbel? Ja dedi.

Zgoraj je nekdo napisal, da bi odnosi razpadli, če stari starši ne bi bili tako servilni. Se moram kar strinjat. In tako je že nekaj desetletij, ti razvajeni odrasli otroci so danes tudi že nekaj stari. Kakšna bo šele ta generacija, ki zdaj odrašča in se pripravlja na materinstvo. Ali pa se bo krog mogoče zdaj pretrgal, ker bodo sodobni dedki in babice itak preveč razvajeni in se bodo še vedno hodili crkljat k svojim 90 let starim staršem?
Lahko sta babi in dedi otroke razvozila povsod, k zdravniku pa nista mogla? Ne rečem, da je nista izkoriščala, vendar tukaj pa malo pretiravaš o tem, kdo je kriv, da je ženska zbolela in umrla.
Citiraj
Z6d6r3
Žal malo družin medgeneracijsko sodeluje.
Meni je mama umrla, ko sem imela 16 let.
Sedaj jih imam 45. Oče živi v sosednji hiši in ima 85 let.
Zanj skrbim, ampak se mi meša. Imam 5 otrok. Najstarejša ima 25 let. Končala je šolo, trenutno je v tujini. Zaposlena. Če bo v naslednjih 10-ih letih imela otroka, ne bom imela prav veliko časa za varstvo. Šele čez 20 let grem v penzijo.
Najmlajša otroka imata pod 10 let.
Torej so poleg službenih obveznosti, ob delu sem tudi doštudirala, tudi skrb za družino, vožnja na treninge.
Letos smo bili na morju samo 4 dni, ker nisem drugače mogla uskladiti skrbi za očeta.
Citiraj
brez veze
Miki miško je napisal/a:
Dajte ga biksaz je napisal/a:


Imam dve hcerki narazen 1 leto. Ja saj je bilo tezko ampak funkcioniramo na nacin kot ga opisuje Replika. S spostovanjem in umirjenostjo se da vse lepo zmenit. Saj so bili izpadi pri dve treh ampak v primerjavi z znanci mala malica.

In si potem, ko sta bili punci 10 in 9 narocimo se bratca. Na 10 let izkusenj bi tega morali shendlat mimogrede. Pozabi. Mali je star 2 leti in toliko zivcev kot mi je ta pozrl v 2 letih mi punce skupaj nista v 12.

Karakter, geni, okolje, vzgoja, vzgled.
"Karakter, geni, okolje, vzgoja, vzgled."

Predvsem pa odgovor na zakaj? (ste si ga naročili) ;-)

Jaz npr poznam kar nekaj ljudi, ki so se razplodili izključno iz razloga, da jim v lajfu ne bo treba delati. Njihovi potomci so jim orožje za molzenje kogarkoli kadarkoli.

O zdravju takih potomcev ni kaj dosti za razpravljati...

Kaj ti hočem povedati: da smo ljudje predvsem duše, ki če hočemo biti zdrave, moramo od začetka dobivati, potem pa si znati sami pridelovati zdravo duhovno hrano. Kjer pa je pri posamezniku ali rodbini ali družbi vrednota zalost, razočaranje, skrb, jeza in pohlep, pomeni, da je/so duša/e bolne...

(in zato v resnici marsikateri otrok zganja kar ga...)
Res iskreno si opisal svojo družino. Znani ste po tem, da ste vedno pobirali vso socialo kar se je dalo in iskali luknje, da bi jo dobili še več. In vse zato, ker si za tak scenarij bil tudi ti, ne samo tvoja žena. In danes ni nič drugače, niti ne more biti. In vso krivdo si zvalil na njo. Zakaj že? Saj si jo ti naučil kako se to dela. In tvoji otroci tudi to že znajo. In krog socialcev je sklenjen. Seveda tudi bolnih odnosov. Kajti vse kar napišeš in vsako moraliziranje je le projekcija tvojega življenja in tvoje družine - tvojih izkušenj. Seveda si že vse zamudil pri svojih otrocih, po toči zvoniti je pač prepozno. Ko je bil čas, da bi kaj ukrepal pa si raje stisnil rit in se odpeljal svobodi na proti. Ampak kakšna je ta svoboda, če te uklepa kot ječa iz katere pa nikoli ne boš ušel, saj te bo slaba vest lastne neodgovornosti vedno spominjala na to kakšna reva si pravzaprav bil. Tudi ''zdravljenje'' na tujih otrocih ni bilo uspešno, niti ne more biti. Lahko pa bi bilo, če bi res spremenil svoje temelje. Pa kljub trditvi tega nisi nikoli naredil. Pohlep, hohštaplerstvo, egoizem in izigravanje in še kaj so še vedno v tebi zelo prisotni. In otroci to vidijo, prav tako njihove mame.
Citiraj
Pop2
Posploševanje ni ok. Vsekakor pa so se časi in s tem pričakovanja in zahteve novih generacij spremenile. Starši so vzgajali otroke v obilju, sami pa so bili vzgojeni za soodvisnost in pomanjkanje. Od tu verjetno ta gap, ki ga opazimo kot “nesamostojne odrasle”.

Mene bolj begajo čustveno nedorasľi ljudje, ki so sicer samovzdržni, a nesposobni zdrave soodvisnosti, kjer ohranjaš svojo individualnost, a si čustveno navezan in znaš prepoznat in izražat svoja čustva in potrebe.
Citiraj
kakorkoli že
viharni jezdec je napisal/a:
Miki miško je napisal/a:


Ne, ne apeliram na to. Niti nima smisla tukaj iskati vzroka zakaj taka vajina načrtna odločitev.

Največ kar lahko za zdravje tmaučka naredite je, da sta si vidva še vedno v prvi vrsti soljubeča partnerja, pa da ga sestri ne bosta razvajali. Potem tudi zunanji dejavniki na njega ne bojo imeli toliko vpliva.
Pa ti si tako brihten, da te bodo ukradli.😅 Delat si že začel in plačal kako preživnno za svoje otroke ali se še vedno na vse kriplje izogibaš delu in preživnini?
Kva ter briga če plača al ne plača... za svojega... mu pa definitivno ni treba za tujga kukr teb, jebi ga seljačino seljačka.
Citiraj
Miki miško
Dajte ga biksat je napisal/a:
Miki miško je napisal/a:


"Karakter, geni, okolje, vzgoja, vzgled."

Predvsem pa odgovor na zakaj? (ste si ga naročili) ;-)

Jaz npr poznam kar nekaj ljudi, ki so se razplodili izključno iz razloga, da jim v lajfu ne bo treba delati. Njihovi potomci so jim orožje za molzenje kogarkoli kadarkoli.

O zdravju takih potomcev ni kaj dosti za razpravljati...

Kaj ti hočem povedati: da smo ljudje predvsem duše, ki če hočemo biti zdrave, moramo od začetka dobivati, potem pa si znati sami pridelovati zdravo duhovno hrano. Kjer pa je pri posamezniku ali rodbini ali družbi vrednota zalost, razočaranje, skrb, jeza in pohlep, pomeni, da je/so duša/e bolne...

(in zato v resnici marsikateri otrok zganja kar ga...)
Ne razumem te. Oba z mozem sva polno zaposlena od dneva, ko sva koncala fakulteto
Kljub trem otrokom smo v 7 razredu pri otroskih in pri placilu vrtca.
Za vse tri sva se odlocila nacrtno. Noben se ni sam najavil zaradi neodgovornega seksa ce na to apeliras.
Ne, ne apeliram na to. Niti nima smisla tukaj iskati vzroka zakaj taka vajina načrtna odločitev.

Največ kar lahko za zdravje tmaučka naredite je, da sta si vidva še vedno v prvi vrsti soljubeča partnerja, pa da ga sestri ne bosta razvajali. Potem tudi zunanji dejavniki na njega ne bojo imeli toliko vpliva.
Citiraj
Ah ja
Dajte ga biksat je napisal/a:
Miki miško je napisal/a:


"Karakter, geni, okolje, vzgoja, vzgled."

Predvsem pa odgovor na zakaj? (ste si ga naročili) ;-)

Jaz npr poznam kar nekaj ljudi, ki so se razplodili izključno iz razloga, da jim v lajfu ne bo treba delati. Njihovi potomci so jim orožje za molzenje kogarkoli kadarkoli.

O zdravju takih potomcev ni kaj dosti za razpravljati...

Kaj ti hočem povedati: da smo ljudje predvsem duše, ki če hočemo biti zdrave, moramo od začetka dobivati, potem pa si znati sami pridelovati zdravo duhovno hrano. Kjer pa je pri posamezniku ali rodbini ali družbi vrednota zalost, razočaranje, skrb, jeza in pohlep, pomeni, da je/so duša/e bolne...

(in zato v resnici marsikateri otrok zganja kar ga...)
Ne razumem te. Oba z mozem sva polno zaposlena od dneva, ko sva koncala fakulteto
Kljub trem otrokom smo v 7 razredu pri otroskih in pri placilu vrtca.
Za vse tri sva se odlocila nacrtno. Noben se ni sam najavil zaradi neodgovornega seksa ce na to apeliras.

Spomnim se blodenj moje 95 letne prababice: " Ti si najmlajsa. Ti bos ostala doma pa me oskrbovala. Vidis da morata ata pa mama pa brat in njegova zena v sluzbo. Pol bos pa bratove dece merkala. Kaj ti bo sola? Kaj ti bo fant? Ti bos pri meni ostala."
Citiraj
Dajte ga biksat
Miki miško je napisal/a:
Dajte ga biksaz je napisal/a:


Imam dve hcerki narazen 1 leto. Ja saj je bilo tezko ampak funkcioniramo na nacin kot ga opisuje Replika. S spostovanjem in umirjenostjo se da vse lepo zmenit. Saj so bili izpadi pri dve treh ampak v primerjavi z znanci mala malica.

In si potem, ko sta bili punci 10 in 9 narocimo se bratca. Na 10 let izkusenj bi tega morali shendlat mimogrede. Pozabi. Mali je star 2 leti in toliko zivcev kot mi je ta pozrl v 2 letih mi punce skupaj nista v 12.

Karakter, geni, okolje, vzgoja, vzgled.
"Karakter, geni, okolje, vzgoja, vzgled."

Predvsem pa odgovor na zakaj? (ste si ga naročili) ;-)

Jaz npr poznam kar nekaj ljudi, ki so se razplodili izključno iz razloga, da jim v lajfu ne bo treba delati. Njihovi potomci so jim orožje za molzenje kogarkoli kadarkoli.

O zdravju takih potomcev ni kaj dosti za razpravljati...

Kaj ti hočem povedati: da smo ljudje predvsem duše, ki če hočemo biti zdrave, moramo od začetka dobivati, potem pa si znati sami pridelovati zdravo duhovno hrano. Kjer pa je pri posamezniku ali rodbini ali družbi vrednota zalost, razočaranje, skrb, jeza in pohlep, pomeni, da je/so duša/e bolne...

(in zato v resnici marsikateri otrok zganja kar ga...)
Ne razumem te. Oba z mozem sva polno zaposlena od dneva, ko sva koncala fakulteto
Kljub trem otrokom smo v 7 razredu pri otroskih in pri placilu vrtca.
Za vse tri sva se odlocila nacrtno. Noben se ni sam najavil zaradi neodgovornega seksa ce na to apeliras.
Citiraj
Imava mAle otroke
Snaha zena mati je napisal/a:
Nina P je napisal/a:
Ah ja, tale zapis, je, seveda, tendenciozno zapisan in prikazan. Nekatere družine med seboj "od nekdaj " medgeneracijsko sodelujejo. Starši so generacije vpeti v kariere, in verjemite, brez medgeneracijskega sodelovanja bi šlo zelo težko. Mene (kategorija 50-60 let) so pazili stari starši, pravzaprav je šel dedek celo v pokoj, da so moji starši delali kariero. Kuhanje kosil, varstvo otrok, skupno dopustovanje, je bila stalnica. Ko so se stari starši postarali, sem se pri 19 odselila k starim staršem in jim nato zagotavljala nego in vartsvo (do smrti).
No, nato je moja mati pazila moje otroke (včasih tudi oče, a je šel pač kasneje v pokoj), prihajala k nam, redno kuhala, ..., sodelovala pri vseh družinskih obveznostih, ker sva z možem delala noč in dan, pogosto dežurstva... In še sedaj babica odhaja z nami na dopust (otroci pa so odrasli) In ja, ko bodo vnuki, se popolnoma vidim v vlogi babice, ki sodeluje pri vzgoji in skrbi za otroke; po drugi strani pa bom nudila pomoč in skrb materi, dokler bo potrebno. Poanta je v povezanosti družin, sodelovanju med mladimi in starejšimi, ne pa poudarjanje, "kako vse zmorem sam, a ob tem trpim" (zakaj že').
Tole sem videla koliko toliko funkcionirat samo ce se gre za domaco hci in prizenjenega zeta. Pa se tam se dostikrat zet zapije, skurva ali pa v najboljsem primeru cel dan zabusi na sihtu in motorju/sportu/delavnici/traktorski kosilnici/na ribiciji.
Stara sem 30. Imam 4 in 2 letnika. Mama ima se 13 let do penzije, oce tudi. Oce je sofer in doma skoraj nic. Mama trgovka in dela petek in svetek dopoldan popoldan. Doma imata se nepokretno babico.

Tasca in tast sta res v penziji. Tasca bo letos 80, tast 85.

Na koga se po vasem naj obrnem za ciscenje, kuhanje, varstvo otrok ipd?
Citiraj
Miki miško
Dajte ga biksaz je napisal/a:
Miki miško je napisal/a:


Replika: kjer starša soDELUJETA, ni potrebno praktično nobenih besed, ker je otrokom najbolj naravno, da se učijo z vzgledom.

Ps: lno je; lažje druge tepsti iz foušije kako se NAučiti SOdelovanja.(ženska gospodar-piši kući propalo!)
Imam dve hcerki narazen 1 leto. Ja saj je bilo tezko ampak funkcioniramo na nacin kot ga opisuje Replika. S spostovanjem in umirjenostjo se da vse lepo zmenit. Saj so bili izpadi pri dve treh ampak v primerjavi z znanci mala malica.

In si potem, ko sta bili punci 10 in 9 narocimo se bratca. Na 10 let izkusenj bi tega morali shendlat mimogrede. Pozabi. Mali je star 2 leti in toliko zivcev kot mi je ta pozrl v 2 letih mi punce skupaj nista v 12.

Karakter, geni, okolje, vzgoja, vzgled.
"Karakter, geni, okolje, vzgoja, vzgled."

Predvsem pa odgovor na zakaj? (ste si ga naročili) ;-)

Jaz npr poznam kar nekaj ljudi, ki so se razplodili izključno iz razloga, da jim v lajfu ne bo treba delati. Njihovi potomci so jim orožje za molzenje kogarkoli kadarkoli.

O zdravju takih potomcev ni kaj dosti za razpravljati...

Kaj ti hočem povedati: da smo ljudje predvsem duše, ki če hočemo biti zdrave, moramo od začetka dobivati, potem pa si znati sami pridelovati zdravo duhovno hrano. Kjer pa je pri posamezniku ali rodbini ali družbi vrednota zalost, razočaranje, skrb, jeza in pohlep, pomeni, da je/so duša/e bolne...

(in zato v resnici marsikateri otrok zganja kar ga...)
Citiraj
Snaha zena mati
Nina P je napisal/a:
Ah ja, tale zapis, je, seveda, tendenciozno zapisan in prikazan. Nekatere družine med seboj "od nekdaj " medgeneracijsko sodelujejo. Starši so generacije vpeti v kariere, in verjemite, brez medgeneracijskega sodelovanja bi šlo zelo težko. Mene (kategorija 50-60 let) so pazili stari starši, pravzaprav je šel dedek celo v pokoj, da so moji starši delali kariero. Kuhanje kosil, varstvo otrok, skupno dopustovanje, je bila stalnica. Ko so se stari starši postarali, sem se pri 19 odselila k starim staršem in jim nato zagotavljala nego in vartsvo (do smrti).
No, nato je moja mati pazila moje otroke (včasih tudi oče, a je šel pač kasneje v pokoj), prihajala k nam, redno kuhala, ..., sodelovala pri vseh družinskih obveznostih, ker sva z možem delala noč in dan, pogosto dežurstva... In še sedaj babica odhaja z nami na dopust (otroci pa so odrasli) In ja, ko bodo vnuki, se popolnoma vidim v vlogi babice, ki sodeluje pri vzgoji in skrbi za otroke; po drugi strani pa bom nudila pomoč in skrb materi, dokler bo potrebno. Poanta je v povezanosti družin, sodelovanju med mladimi in starejšimi, ne pa poudarjanje, "kako vse zmorem sam, a ob tem trpim" (zakaj že').
Tole sem videla koliko toliko funkcionirat samo ce se gre za domaco hci in prizenjenega zeta. Pa se tam se dostikrat zet zapije, skurva ali pa v najboljsem primeru cel dan zabusi na sihtu in motorju/sportu/delavnici/traktorski kosilnici/na ribiciji.
Citiraj
Ellie
Kje ste ga pa naročili? Prek kataloga al v kakšni spletni trgovini?
Citiraj
Dajte ga biksaz
Miki miško je napisal/a:
Replika je napisal/a:


Jest tudi mislim, da so geni 😁😁 čeprav pri tehle sta oba otroka takšna - in bi človek najraje tepel starše iz foušije😁
Replika: kjer starša soDELUJETA, ni potrebno praktično nobenih besed, ker je otrokom najbolj naravno, da se učijo z vzgledom.

Ps: lno je; lažje druge tepsti iz foušije kako se NAučiti SOdelovanja.(ženska gospodar-piši kući propalo!)
Imam dve hcerki narazen 1 leto. Ja saj je bilo tezko ampak funkcioniramo na nacin kot ga opisuje Replika. S spostovanjem in umirjenostjo se da vse lepo zmenit. Saj so bili izpadi pri dve treh ampak v primerjavi z znanci mala malica.

In si potem, ko sta bili punci 10 in 9 narocimo se bratca. Na 10 let izkusenj bi tega morali shendlat mimogrede. Pozabi. Mali je star 2 leti in toliko zivcev kot mi je ta pozrl v 2 letih mi punce skupaj nista v 12.

Karakter, geni, okolje, vzgoja, vzgled.
Citiraj
Srečko5
Miki miško je napisal/a:
Srečko5 je napisal/a:
Po drugi svetovni vojni je moški delal, ženska je vzgajala, večina partnerskih vez. Potem je prišla povojna generacija, Kjer je bil važen mir v hiši in kaj bodo drugi rekli. Sedaj imamo potomce, ki so brez morale, egoistični, brez empatije. Zanimivo bo opazovati naslednjih dvajset let. Marsikateri ptič, m ali ž bo trdo pristal. To se že kaže in še bolj se bo.
Srečko, a ti veš, sa so bli bitli, rolingsi,......... politična provokacija?
Kot najino pisanje...
Citiraj
Miki miško
Srečko5 je napisal/a:
Po drugi svetovni vojni je moški delal, ženska je vzgajala, večina partnerskih vez. Potem je prišla povojna generacija, Kjer je bil važen mir v hiši in kaj bodo drugi rekli. Sedaj imamo potomce, ki so brez morale, egoistični, brez empatije. Zanimivo bo opazovati naslednjih dvajset let. Marsikateri ptič, m ali ž bo trdo pristal. To se že kaže in še bolj se bo.
Srečko, a ti veš, sa so bli bitli, rolingsi,......... politična provokacija?
Citiraj
Miki miško
Hydrangea je napisal/a:
Miki miško je napisal/a:


Poanta takih zgodb je delo , natančneje so-delovanje. Danes pa delo ni več vrednota, to ustava trdi že na začetku, v svojem 2. členu. Zato za lenobo zboleva čedalje več posameznikov in rodbin.

Da je temu tako ni naključje, ravno obratno, gre za izredno dobro premišljen sistem vodenja množic z ciljem, da se voditelji množic okoristijo na račun delovnih ljudi.

Princip kraje je starodaven; "deli in vladaj, kjer se prepirata dva tretji dobiček ima,..."

Nekoč se je posameznike in cele rodbine pobijalo s kuglami in metanjem v jame, danes se jih s socialnimi in pravnimi produkti.

Ni zgodovina zastonj zapisala; "lenoba, vseh grdob grdoba".
Glede lenobe drži.
Kar se pa tiče avtoričinega zapisa o sodelovanju in njenem prispevku pa zelo dvomim, da je njen posebno velik. Zakaj? Zato, ker tisti, ki res delajo nimajo časa viseti na monu. Ljudje, ki delajo nimajo želje se s tem hvaliti niti jim to ni pomembno. Ponavadi je v takih družinah tako, da gaga eden ali dva, ostali se pa šlepajo in na veliko govorijo koliko prispevajo, pa v resnici zelo malo. Bolj sebe hvalijo in v ospredje postavljajo večji je moj dvom o njihovi storilnosti. Poznam kar nekaj cvetk, ki imajo vrtove, njive, pečejo, kuhajo ni da ni. Ampak, če si dovolj pozoren vidiš, da je v vsem tem delu zadaj nekdo, ki pa res pridno dela. In je tiho.
Že to, da so zaradi njene kariere šli prej v penzijo pove dosti o tem kako samopašna je gospa. In pol bo okoli razlaga kako je sama vzgojila otroke in bila doma pridna... Malo morgen! ****** pokvarjena!
Ker sem se v preteklosti zelo veliko družil z mnogimi ljudmi, sem videl in doživel marsikaj. Tudi rodbinske zgodbe kot jo je zapisala dotična. In ja, v navidezno zdravih rodbinah se zelo hitro ugotovijo bolne soodvisnosti, pomembno pa je, da se redki znajo še, in predvsem upajo, pogovarjati o resnici znotraj rodbine. Za take je še upanje, kajti, življenje nikoli ni samo 100% zdravo.

Tudi posameznik vedno skrbi (preventivno) za svoje zdravje, če je pameten...

Zapis dotične mi je interesanten zato, ker opisuje najbolj naravne odnose, sam pa sem izpostavil kdo, kako in zakaj jih ruši.
Citiraj
Hydrangea
Miki miško je napisal/a:
Nina P je napisal/a:
Ah ja, tale zapis, je, seveda, tendenciozno zapisan in prikazan. Nekatere družine med seboj "od nekdaj " medgeneracijsko sodelujejo. Starši so generacije vpeti v kariere, in verjemite, brez medgeneracijskega sodelovanja bi šlo zelo težko. Mene (kategorija 50-60 let) so pazili stari starši, pravzaprav je šel dedek celo v pokoj, da so moji starši delali kariero. Kuhanje kosil, varstvo otrok, skupno dopustovanje, je bila stalnica. Ko so se stari starši postarali, sem se pri 19 odselila k starim staršem in jim nato zagotavljala nego in vartsvo (do smrti).
No, nato je moja mati pazila moje otroke (včasih tudi oče, a je šel pač kasneje v pokoj), prihajala k nam, redno kuhala, ..., sodelovala pri vseh družinskih obveznostih, ker sva z možem delala noč in dan, pogosto dežurstva... In še sedaj babica odhaja z nami na dopust (otroci pa so odrasli) In ja, ko bodo vnuki, se popolnoma vidim v vlogi babice, ki sodeluje pri vzgoji in skrbi za otroke; po drugi strani pa bom nudila pomoč in skrb materi, dokler bo potrebno. Poanta je v povezanosti družin, sodelovanju med mladimi in starejšimi, ne pa poudarjanje, "kako vse zmorem sam, a ob tem trpim" (zakaj že').
Poanta takih zgodb je delo , natančneje so-delovanje. Danes pa delo ni več vrednota, to ustava trdi že na začetku, v svojem 2. členu. Zato za lenobo zboleva čedalje več posameznikov in rodbin.

Da je temu tako ni naključje, ravno obratno, gre za izredno dobro premišljen sistem vodenja množic z ciljem, da se voditelji množic okoristijo na račun delovnih ljudi.

Princip kraje je starodaven; "deli in vladaj, kjer se prepirata dva tretji dobiček ima,..."

Nekoč se je posameznike in cele rodbine pobijalo s kuglami in metanjem v jame, danes se jih s socialnimi in pravnimi produkti.

Ni zgodovina zastonj zapisala; "lenoba, vseh grdob grdoba".
Glede lenobe drži.
Kar se pa tiče avtoričinega zapisa o sodelovanju in njenem prispevku pa zelo dvomim, da je njen posebno velik. Zakaj? Zato, ker tisti, ki res delajo nimajo časa viseti na monu. Ljudje, ki delajo nimajo želje se s tem hvaliti niti jim to ni pomembno. Ponavadi je v takih družinah tako, da gaga eden ali dva, ostali se pa šlepajo in na veliko govorijo koliko prispevajo, pa v resnici zelo malo. Bolj sebe hvalijo in v ospredje postavljajo večji je moj dvom o njihovi storilnosti. Poznam kar nekaj cvetk, ki imajo vrtove, njive, pečejo, kuhajo ni da ni. Ampak, če si dovolj pozoren vidiš, da je v vsem tem delu zadaj nekdo, ki pa res pridno dela. In je tiho.
Že to, da so zaradi njene kariere šli prej v penzijo pove dosti o tem kako samopašna je gospa. In pol bo okoli razlaga kako je sama vzgojila otroke in bila doma pridna... Malo morgen! ****** pokvarjena!
Citiraj
viharni jezdec
Koliko se vidi znova v celi teminajbolj sikajo večno samske zgube brez otrok in bentijo čez otroke, ko so pa ja same tako sposobne. 😅
Citiraj
Tfcsa
Meni to ni nič sporno. Jaz sem rojema 1960,takrst se je k nam preselila mamina mama, ki je skrbela zame in za gospodinjstvo. Ko sem jaz imela otroka, sta mi ga v času, ko sem bila v službi cuvala otroka moja mami ali pa tašča. Tudi na morje smo včasih povabili moje starše, mi si pač med seboj pomagamo, in če je nam prav, nas mnenja drugih ne zanima, vsak ima pravico živeti tako kot mu paše. Tu pa vas vse vedno nekaj moti, hecno.
Citiraj
Miki miško
Nina P je napisal/a:
Ah ja, tale zapis, je, seveda, tendenciozno zapisan in prikazan. Nekatere družine med seboj "od nekdaj " medgeneracijsko sodelujejo. Starši so generacije vpeti v kariere, in verjemite, brez medgeneracijskega sodelovanja bi šlo zelo težko. Mene (kategorija 50-60 let) so pazili stari starši, pravzaprav je šel dedek celo v pokoj, da so moji starši delali kariero. Kuhanje kosil, varstvo otrok, skupno dopustovanje, je bila stalnica. Ko so se stari starši postarali, sem se pri 19 odselila k starim staršem in jim nato zagotavljala nego in vartsvo (do smrti).
No, nato je moja mati pazila moje otroke (včasih tudi oče, a je šel pač kasneje v pokoj), prihajala k nam, redno kuhala, ..., sodelovala pri vseh družinskih obveznostih, ker sva z možem delala noč in dan, pogosto dežurstva... In še sedaj babica odhaja z nami na dopust (otroci pa so odrasli) In ja, ko bodo vnuki, se popolnoma vidim v vlogi babice, ki sodeluje pri vzgoji in skrbi za otroke; po drugi strani pa bom nudila pomoč in skrb materi, dokler bo potrebno. Poanta je v povezanosti družin, sodelovanju med mladimi in starejšimi, ne pa poudarjanje, "kako vse zmorem sam, a ob tem trpim" (zakaj že').
Poanta takih zgodb je delo , natančneje so-delovanje. Danes pa delo ni več vrednota, to ustava trdi že na začetku, v svojem 2. členu. Zato za lenobo zboleva čedalje več posameznikov in rodbin.

Da je temu tako ni naključje, ravno obratno, gre za izredno dobro premišljen sistem vodenja množic z ciljem, da se voditelji množic okoristijo na račun delovnih ljudi.

Princip kraje je starodaven; "deli in vladaj, kjer se prepirata dva tretji dobiček ima,..."

Nekoč se je posameznike in cele rodbine pobijalo s kuglami in metanjem v jame, danes se jih s socialnimi in pravnimi produkti.

Ni zgodovina zastonj zapisala; "lenoba, vseh grdob grdoba".
Citiraj
 
Opozorilo: Ta tema je že več kot dva meseca neaktivna. Ste prepričani, da želite nadaljevati razpravo?

Potrditev, da niste robot:

Da bi preprečili avtomatsko oddajo sporočila/registracijo, prosimo dokažite, da niste robot z uporabo CAPTCHA uganke.