Med.Over.Net

Odgovori: TA PROKLETI HEROIN!!!

Pregled teme
andysteff
Kje si pa danes,si še zmeraj na heroinu,si se spucal.Upam,da mi boš odgovoril,ker me res zanima,kaj si naredil s svojim življenjem..
Citiraj
MARTINA1
Nesrečna?;

Tvoj post me je zelo nagovoril.
Ne toliko v tem smislu,da bi tudi sama imela tolikšno zapuščino, ki jo zapusti droga; temveč,ker si bila tako odkrita in direktna.
Hvala.
Pisala si l.2010, ee vidiš, jaz sem se ravno v tem času šla na zdravljenje na dto. V marcu. Julija sem odšla domov. In od takrat sem uradno čista. Imela sem vmes še zdrse, a danes po skoraj 5 letih lahko rečem,da mi gre dobro. Jaz hvala bogu nisem imela nobenih težjih zadev( zapor), vse smo lepo rešili,ker sem pokazala pripravljenost,da se stvari uredijo.
So pa se težave začele v "realnem svetu". Slovenija je majhna in tudi če greš iz enega konca v drug konec živet, ni nujno,da te kdo ne pozna od prej, te je videl fehtarit ipd...Ravno to smolo sem imela jaz. Po treh letih mirnega življenja, končno služba, vse je klapalo- me je 1x pred firmo kjer sem delala, videla hči od sodelovke in mami povedala,da se me spomni, kako sem prodajala Kralje ulice vsa zadeta..
Sodelovka se je začela očitno čudno obnašat, izogibanja v firmi....kar naenkrat me je poklicala direktorica in hotela jasno razlago,kako živim danes ipd...V tej firmi sem sicer delala 3 leta, niti ene napake nisem naredila, prilagodila sem se razmeram ( in ljudem), samo da bi obdržala službo in živela mirno življenje.
Pa se ni izšlo. V službi so se začela podtikanja, ker niso mogli drugače, so mi v mojo omarico nastavili denarnico z 500evri in zbombali po firmi,da nekdo krade... Lahko si mislite,kako mi je bilo,ko sem po šihtu odprla omarico in v njej videla denarnico z 5ooevri. Katastrofa!!
In tako so se me "rešili".
Sprva misliš,da je res s tabo kaj narobe, ampak folk je dejansko tako omejen,da ti ne da možnosti, pa so lahko tvoji poslovni rezultati ne vem kako dobri, in če te prej hvalijo in govorijo kako si oh in sploh- je res tragikomično kako ljudje lahko iz dobrega pridejo v slabo- če izvejo,da si v preteklosti naredil nekaj slabega.
Jaz sem sebi pred skoraj 5 leti ( KAKO HITRO GRE ČAS:), dala to šanso, da grem naprej drugače....
Težava v Sloveniji je, da je majhna in zaplankana...ljudje ti v večini ne dajo priložnosti,da si boljši.
In ko si enkrat stigmatiziran, se težko te stigme osvobodiš.
Razen če greš v tujino in zaživiš brez da bi vsako jutro gledal iste face..
Ugotovila pa sem sledeče....pravzaprav greš lahko na konec sveta in je moja odločitev ali nekim občutkom pustim blizu ali ne. Jaz zase vem,da sem uredu, se trudim in danes po skoraj 5 letih živim pošteno. Brez droge, in denarne socialne pomoči. To je zame moja mala zmaga in prav nesramno lahko danes rečem: Evo vam! Tistim,ki niso verjeli vame , pa lahko z veseljem naredim kak urinski test, hehe:))

Lepo se imejte!
Citiraj
za never gone fishing
Klementina a maš ti izkušnje z odvisniki? Ker to kar si napisala sem še jst dojela malo bedno.
Metadonski program ne šteje kot pomoč odvisnikom? Dto,Komune in Projekt človek so sam programi za krajši čas pol se pa spet vračajo.

never gone fishing ne obupat ostani močen in vedi da nisi sam.in ne izgubi bitke.najdi voljo v sebi odpusti si recidiv in se spucaj.srečno!
Citiraj
never gone fishing
****** zdaj mi je jasno zak ni nobenega posta od leta 2008, nisem to napisal da bi se smilu sam sebi ampak v opomin drugim, blog o življenju v narkomaniji,nesmislih, izgubi časa in življenja in mogoče da bi mi cajt hitreje med krizo hitreje minu..sem ****** pa si res družinska terapevtka... Zadel se bom pa itak spet če bom se htel, sem neznam kdo je tebi službo dal, kot bi porinla človeka iz mosta, ki bi htel naredit samomor...približno v te smeri sem dobu feeling tvojega odnosa...srečno..
Citiraj
Klementina_Sambolic
Na tole bi rada dala še repliko...pa mogoče ne bo tako vzpodbudna.
Veliko se samemu sebi smiliš, ampak to te v vseh trinajstih letih ni pripeljalo daleč, kaj? Nič nisem še slišala o tem, ali si kdaj res poiskal že pravo strokovno pomoč (metadonski program ne šteje).
Namesto da se smiliš samemu sebi, se vprašaj kaj si želiš? "Zadevaš" se ga na "suho" tudi s pisanjem o tem kako si se ga kdaj počil. In slišati je kot da si želiš s tem tudi nadaljevati!
Ko in če kdaj, boš prišel do točke, da boš imel svojega životarjenja tako poln kufer, da boš začel iskati nujne rešitve zunaj, se pa oglasi! Do takrat pa...
Citiraj
never gone fishing
****** pol nahitro pogledam zadnji datum objave posta i vidim daje to leto 2008... I fuckin nihče ni objavljal postov s podobnimi probleme na tem forumu že šest let i spet dobim občutek kot da plavam sredi tihega oceana i tritisoč km daleč od kopnega, ja pa preveč utrujen da bi zdržal pol ure....i nikjer rešitve na obzorju...mogoče morski psi...če je to sploh rešitev....??
Citiraj
never gone fishing
Hvala za odgovor Klementina...no v teh težkih dneh ko se po tolikih letih počutim spet na dnu oceana in desettisoč metrov vode nad mano ki me loči o polnega zadiha s pljuči mi z valovi prebijajo misli v možganih, ne vem več kam levo, desno, gor, dol....v službi po trinajstih letih komjda še izvozim ovinke da nihče ne sumi...počutim se kot smučar ki s zadnjimi močmi poskuša izpeljati zadnja vratca na progi že napol v odstopu...napol v snegu in brez vsega, brez uvrstitve brez medalje, v tem primeru brez preživetja.... Vse težji so dnevi na moji poti..vse težje se borim...saj moja zgodba je zelo dolga,dolga in zaenkrat brez zaključka...še najtežje se mi je borit saj po teh dolgih letih še dan danes nihče ne ve za moje borbe,za moje vsakodnevne bitke, ni ga človeka, ki bi se mu lahko zaupal,...mu povedal o svoji vojni...o vsakodnevnih žrtvah, punce so vse odšle,obrnile list odšle naprej, ne zamerim nobeni, nekatere niso vedele, nekatere so sumile,vse pa so bile toliko pametne da so vedele da nima smisla izgubljat časa z mano...pač nisem bil pravi...prijatelji so tudi vsi odšli, saj me ni pri vseh teh letih zanimalo nič drugega kot vzdrževati pristen stik z edinim mojim prijateljem horsu...ničesar ali nikogar drugega nisem rabil...dom, drogo, čas zase in seveda denarja...Edino moji starši so po vseh teh letih še z mano, niso še obupali,čeprav niso več navdušeni nad mano in po vseh teh letih še vedno ne vejo zakaj se gre, mogoče si tudi malo zatiskajo oči, kar jim ne gre zamerit, so pa starši tiste starejše generacije in niso najbolj poučeni o teh stvareh tak da še dan danes ne vejo zakaj se gre...moram pa reči da sem izvrsten igralec in sem vsa ta leta skrival vse bolezni, vse krize vse padce, no evforične high-e mal majn saj so me dostkrat pogruntal da sem predobre volje, da sem navdušen, da sem zgovoren...no tu pa v zgodbo pade še en moj prijatelj ali sovražnik alkohol ki me tudi že nekaj let spremlja, in v vseh teh letih ko pogledam za nazaj sem še najbolj rad se imel, in preživel najlepša leta življenja ko se kadil travo, in nisem pil fucking alkohola ne horsa...ampak travo sem pozabil vse drugo je pa zdaj tu in me mori in uničuje....in no začetek te moje dolge sladke poti je bil okoli leta 2000, na začetku je bil zakon, folija prijatelji, pa folija pa prijatelji pa party-ji pa extazi pa žurke v nedogled po par dni...pa spet folija pa vožnje s kolegi pa folija, pa nabave večje količine droge pa folija pa nazadnje zmerom Folija(moram reči da se nikoli nisem dotaknil igle in ne vem sploh kaj je to ghan...sem se bal igle in si je nisem želel sej sem vedel da sem komaj zvozil vsa ta leta, kaj šele da sem bil na fucking igli,sem sem pa verjetno dosti več denarja potrošil posledično....to je pa bila verjetno. Cena ki sem jo moral plačati...)no potem so počasi zaradi vse slabšega počutja izginile punce, pa prijatelji, pa partiji...žurke pa življenje in nazadnje sva ostala le horse pa alkohol pa jaz....horse za zdravje, alkohol za dobro voljo in jaz sam s sabo še dan danes se borim in mi je počasi dost te vojne v kateri so se leta obrnila, saj se med tem piše 2014 leto in sem star 31 let in na vsej tej dolgi poti petnajstih letih se počutim kot najbolj zapuščen vojak in osamljen borec ki je tam sredi puščave ostal brez vseh sovojakov in brez vode, v glavnim brez rešitve in brez izhodov...pripravljen da se preda ne pa umre, če bi bila predaja možna...no ampak po tolikih letih več revni jaz ne vem ali predaja ali borba ali mogoče kaj drugega...bilo je vseh teh leti tudi nekaj svetlih trenutkov..nekaj rešitev...nekaj lahkih izhodov, ko sem bil že na pol poti iz brezna (dal sem par let tudi metadon čez i pol to metadonski krizo ki je huja kot heroinska, sm pol je zmerom petek pršu i me je povozu....pa je pršlo poletje sem se na suho vsaj desetkrat pa je zmerom pršu pol ta jebeni petek in se je stara zgodba začela pisati na novo.... Igralec sem bil pa isti in sedaj po petnajstih letih sem pa res že utrujen in vse težje nosim to puško na ramenu, to težko breme... Rad bi že našel enkrat to zeleno oazo sredi puščave da bi odložil orožje, da bi prenehal se borit... Da bi zaživel v svetu in da zjutraj ne rabil pomislit kaj bom rabu da bom prebil dan...
No danes v letu 2014, na dnu pa je pol rezultat vseh teh bitk štiri krediti pa par položnic in še par dilerov katerim moram polagat račune...pa tristo evrov od plače tisoč EU....no s policijo pa ni sem nikoli polagal račune in moram reči da vem da sem vse račune polagal zase in s svojo plačo in da mi v vseh teh letih ni prišlo na misel da bi ubral poti kriminala kar so stereotipi za borce mojega kova, tak da sem se zmerom držal mota, kar spiješ to plačaš..in plačal sem redno in pošteno s svojih rokah, velikokrat sem delal tudi dva šihta, toda sem kmalu spoznal da ni večje neumnosti nasvetu kot pa delat dva šihta, štirinajst ur na dan za nič, sm za zdravje pač da nisem več bolan...zadetosti tak več zdavnej ni bilo....no več me roke bolijo od pisanja, problema svojega pa še skoz nisem rešu....in kriza je še skoz pred mano čeprav sem jo iz včeraj na danes ublažil z subotexih , sm slučajno dobil dve osmice, ko jih zmanjka sam ne vem kaj bo..je me pa najbolj strah da po trinajstih letih izgubim službo in upam da bom premagal to bitko saj brez službe življenja pač zame ni in verjetno bi tudi moji starši dokončno obupali nad mano...kar je pa zadnje na tem svetu kar si želim....če ne bi bilo mojih staršev verjetno. Ne bi bilo več tudi mene...upam da bom enkrat tak kot oni....!!!in res jih imam po vseh teh letih sem še bolj rad in me je strah trenutka ko bom izgubil še njih...vem pa da bo prišel tudi čas....belokranjski deček
Citiraj
Klementina_Sambolic
"Never gone fishing," to si lepo povedal...A se bojim, da če želiš dobiti vojno, bo treba nabrati vojsko, da ti bo pomagala izbojevati vsako bitko posebej! Sam boš po vsebini tvojega pisma, težko to dosegel. Ne vem koliko si kaj seznanjen s terapevtskimi programi za pomoč zasvojenim, a toplo priporočam, da bi se oglasil v kakšnega! Za zasvojenosti je ponavadi najprimernejša skupinska terapija. Seveda pa bi se prej bilo dobro pogovoriti individualno s terapevtom. Več o našem programu Društva [email protected] si lahko pogledaš na spodnji povezavi. Sicer pa imaš še druge: Društvo projekt človek, Zavod Pelikan Karitas...

Toplo priporočam!

Pozdrav,
Citiraj
never gone fishing
Živjo lepe pozdrav, sem fant ki preživljam danes prvi dan krize na suho...vsa vrata so se mi zaprla..ppa sem prejšnji teden že nekak izplaval ko sem mel dopust, in sem z mal mete nazadnje pa brez vsega že začel hodit v službo in to je še največja borba mojega življenja izdržati službo.. pa je pršu vikend pa sem spet zajebal....pa spet kriza..nekaj rabiš za zdravje, nisem na metadonski.finančno sem pa tudi pogorel
Jemljem od 15 leta izdaj Po16 letih sem Star 31 in bijem še večjo bitko ko na začetku... Sm da je danes leto 2014, i da sem najlepša leta svojega življenja zapravil....spominov ni ostale so le še bolečine....ki so še danes prisotne v meni, leta konstantnih bitk so bila dolga a vojne še do danes nisem dobil...bil sem na metadonski 3 leta in nazadnje mi je ratalo se spustite sem je bila kriza trikrat huja ko na heroinu pa še 14 dni je trajala, zato ne grem več na metadon... I pol sem bil pol leta clean pol je pa pršu eden petek, začetek nogometnega prvenstva v afriki,bil je lep dan naši so igrali proti Alžiriji...in sem se pokal med tekmo in tak je bilo konec mojega poletnega težko. Prigaranega stanja....i leta se obračajo i vsa ta leta sem bil največjo bitko z denarjem, in kuppil si nisem vsa ta leta nič razen plačal dve položnice....pa še. To včasih komaj....upam da bom dobil to zadnjo bitko, rad bi pa dobil tudi vojno...zmagal za vedno.....
Citiraj
studentka182
Živijo!

Sem študentka Fakultete za socialno delo. V okviru seminarske naloge bi rada naredila intervju z osebo, ki se je že srečala z drogami. Ker zaradi občuljive teme zelo težko dobim sogovornika, bi prosila, da v kolikor je kdorkoli pripravljen deliti svoje izkušnjo naj me prosim kontaktira na mail: [email protected]

LP
Citiraj
odvisnik
prijatelj samo tega ne probaj jaz sem bil klin seveda 14 let in po 14ih letih zopet zabredel zdaj ze pol leta vsakodnevno vzemam heroin ne vidim vec resitve hoces biti spet tisti stari in n ormalen clovek kot seveda zdaj 14 let
Citiraj
xx7
Pozdravljeni!

Tale tema mi je zelo zanimiva, če ne drugače, tudi jaz bom nekoč mama.
Če se vsakodnevno ozrem po ulici vidim kaj se dogaja. Moraš biti res slep ali pa ti mora biti vseeno. In jaz sem ena izmed tistih , ki jim ni vseeno. Seznanjena sem z raznoraznimi žalostnimi zgodbami heroinskih odvisnikov ,raznih sošolk in sošolcev, znancev, bivših prijateljev...kar hočem povedati je to, da nisem slišala za noben primer uspešnega zdravljenja.Reči pa moram tudi, da se mi ti ljudje prav nič ne smilijo.Žal mi je, da se človek ne more vedno oblikovati v močno osebnost in takim neumnim zadevam preprosto reči ne.Slej kot prej se vrnejo na stara pota in to je tisto , kar me skrbi.Mislim, da iz tega začaranega kroga ni izhoda in teba je da je nekaj naresti na preventivi.Pa ne mislite na to , da je treba vse dilerje pozapreti.Ta boj smo že zdavnaj izgubili.

Lpi
Citiraj
Nesrečna?
LP

Sem le ena izmed mnogih, ki so poizkusili to "hudičevo seme". Začelo se je ravno tako nedolžno, kot če bi skadila cigareto. Prvič sem kadila na folijo, grozen okus. Drugič je kolega rekel da jaz lahko kadim, on se bo pa z iglo, ker mu drugače nič ne dela. In sem rekla ok, bom pa tudi jaz na iglo. In končalo se je po 7 letih uživanja heroina v žilo, od tega sem bila 6 let na zdravljenju (metadon, zadnje leto pa suboxone). Približno dve leti sem vsakodnevno uživala heroin s kokainom, po potrebi tudi metadon za vrtoglavih zneskih (za slabo leto sem porabila cca 30000 EUR).

Predvsem pa sem razočarana nad delovanjem takih centrov, ki delijo metadon in ostale nadomestke. Po metadon sem prihajala zadeta, ko je bilo treba napraviti test za prisotnost drog in če sem vedela da sem pozitivna sem pač rekla, da ne morem na vodo. Sicer pa je bil test le maksimalno dvakrat na leto. V bistvu pa je to ena izmed najbolših lokacij za nakup droge.

Ko sem videla, da tako resnično ne gre več, sem prenehala z kombiniranjem heroina, kokaina in metadona. Ko so me policisti odpeljali na 48urno pridržanje, je sledila še hišna preiskava. In potem preblisk.

Sledilo je dobesedno teženje na centru, da tako ne morem več. Da hočem počasi zmanjševati metadon, da hočem priti na nulo. Začeli smo z počasnim zmanjševanjem. Pojavljati so se začele nočne more. Sanje, da imam kepo heroina in bežim pred policaji, pred očetom, ki mi hočejo drogo odvzeti. Zbujala sem se premočena, imela sem zelo veliko željo po drogi, ki pa sem jo, še sama ne vem kako, uspela kontrolirati. In odgovor centra za zdravljenje odvisnosti na moje probleme je bil "bomo pa zvišal dozo metadona". Mislm HALO?, jaz bi rada prenehala, vi pa meni da bomo zvišal dozo metadona? Pa nisem dovolila, doze nisem hotela povečati. Dogovorili smo se za manjšanje odmerka na 14 dni. Problem je nastal pri medicinski sestri, ki je delila in naročala metadon iz lekarne, kjer ga pripravijo. Gospa je pač pozabila sporočiti v lekarno, da mi morajo pripraviti manjši odmerek. In potem še njena napaka, ko mi je po pomoti dala 4-krat višji odmerek. Zamešala je flaške, jaz tudi nisem nikoli, ko sem spila metadon pogledala kolikšna doza je notri. Zjutraj pred službo na parkirišču na hitrco spijem, da me ja ne bo kdo videl. Po slabi uri se je začelo. Kot da bi bila zadeta, ampak to tako kot sem bila le malokrat. Ni mi bilo jasno, zakaj, kako... V službi so me čudno gledali, kaj mi je. Govorilo se je tako že prej, da sem narkomanka, po tem so se govorice povečale. Ko le nisem mogla biti več budna sem šla v avto, da zadremam za kakšno urico. Zbudila sem se malo pred koncem službe. Nič bolje. Komaj sem pripeljala do fanta. Kako njemu razložiti, da se res nisem zadela? Pogledam na flaško metadona, in vidim gor namesto 30mg 120mg. Takoj sem se spomnila na bolj grenek okus kot ponavadi, ki sem ga začutila zjutraj. Kličem na urgenco, povem kaj se je zgodilo. Sledi preventivni pregled, kjer so me zdravniki obravnavali kot da sem namerno spila večjo dozo. In odgovorna sestra se mi je le opravičila, kot da se ni zgodilo nič posebnega.

Zaradi nesodelovanja oziroma neopravljanja dolžnosti odgovorne sestre (pozabljanje na naročilo manjših odmerkov in zaradi tega večmesečni zamiki pri zmanjševanju odmerka) sem začela sama doma. Spila sem le polovico metadona. Preostanek naslednji dan. In ko sem prinesla sestri v ordinacijo kakšnih 10 doz metadona nazaj, me je začela jemati resno. Vendar se moji problemi ponoči niso prenehali.

Sledi novo naročilo pri zdravniku in ker nisem hotela povečanja doze smo se odločili za prehod na Suboxone. HVALA BOGU!! KONČNO. Čeprav je bilo 2-3 dni kar hudo, mi je uspelo. Po slabem letu jemanja suboxona sem sedaj 4 mesece brez zdravila, heroina nisem zaužila že dobro leto dni.

Počutim se super, razen občasnega depresivnega razpoloženja in slabe vesti. Skrbi me tudi, ker me čaka še sojenje zaradi kaznivih dejanj, ki sem jih storila v tem času. Vendar moram naprej, dan za dnem. Nadaljujem s šolanjem, delam. Trudim se kolikor se morem.

VSEM KI ŠE IMATE MOŽNOST IZBIRE - POLAGAM VAM NA SRCE, RECITE NE!! Slabih 8 let življenja je za mano, nabrala sem si ogromno dolgov. Ostala sem brez prijateljev, novih si niti ne iščem. Imam le fanta (ki mu ne morem vsak dan govoriti kaj vse me skrbi, tare..), starše, sestro. In se že počasi preneha. Čaka me še sojenje, že sedaj sem na pogojnem. Komaj sem se znebila občutka, da me vsi gledajo, ker sem bila narkomanka (ali sem še vedno?). Preganja me preteklost, slaba vest zaradi vsega. Vem, da ne morem spremeniti ničesar, pa si tako zelo želim... Vse bi dala za to.

Rada bi se zahvalila staršem, ker po vseh teh letih le niso obupali nad mano, sestri. Zahvala tudi mojemu sedanjemu fantu, ki me podpira, spodbuja. Čeprav ne razume ravno kaj preživljam v času depresije. On pravi naj se ne sekiram, a kaj ko to le ni tako lahko.

Mi pa le vsaj malo pomaga, da lahko tu napišem kar želim, da si vsaj malo olajšam dušo, srce.

Hvala
Citiraj
LuLcy
Zdravo vsem odvisikom.Star sem 22let in sem ze 5let na tem sranju dobesednem sranju.Nikakor nisem nasel poti ven iz tega,ampak odlociti se mores preden pre globoko zabredes v tezave in probleme ki si jih nakoples s heroinom. S heroinom se pojavijo samo stroski,dolzan,laganje,izgubljanje zaupanja,manj vreden,izgubljanje prijateljev itd. Sam sem se odlocil da koncam ta zacaran krog in se resim iz tega. Ce se ne odlocis sam in si v to 100% ti ne bo mogel nihce pomagati. Ker dnevi kar letijo in se kar naenkrat spremenijo v leta in potem si tam ko si ne zeli biti nihce-NA DNU!! Kriza je pa resnicno obupna stvar in nekaj najhujsega na tem svetu potenje,tresenje,bolenje kosti,bruhanje, zapiranje vase itd.. Zato vas vse resnicno lepo prosim NIKOLI NE ZACNITE JEMATI TA PREKLETI HEROIN CE ZELITE SAMEMU SEBI DOBRO V ZIVLJENJU in si ustvariti zivljenje kot se rece ne pa obstati in propadati.ODLOCI SE IN RESI SE TEGA HEROINAPrekiniti vse stike z ljudmi, ki se ukvarjajo s tem in ki to jemljejo poiscite si en hobi,sport...vem da ne bo lahko in da vam ne bo do tega, ampak morete to naredititi za vase dobro ne za drugega.Kajti heroin je eno samo propadanje in bezanje pred RESNICNO LEPIM ZIVLJENJEM. srecno vsem odvisnikom in RESNICNO ZELIM RECITI TISTIM KI SE TO NISO PROBALI-NE POSKUSAJTE TEGA NIKOLI V ZIVLJENJU!!!!!!!!! By Lulcy
Citiraj
Ena mama
Beni...se strinjam.....z vsako razvado...grdo navado....je tako.....eni pač droge...drugi hrano.......tretji PC....cigarete.....ni zdravila......je samo volja.......in moč.....rečti ne...ne bom.......
Zato vem.....vsi vemo.....da je človek vedno na tankem ledu......da lahko vsak dan......obupaš in ...poskusiš znova.....zato je.....ogromno dela na tem.....da nekomu zaupaš.....da mu v trenutkih krize,.....slabega dne..... želje....poveš in nisi sam.........
Citiraj
++ beny++
ena mama.živjo,vesel sem da je vaš sin zdrav in čil.bi pa imel eno misel,ki sem jo napisal pred mesecem in ker sem 12 let jemal vse vrste drog mislim,da je odvisnik--pozdravljen--nikoli pa ozdravljen,kajti za to bolezen potrebuješ le''slab''dan in si jo spet nakopaš.kako vi mislite,sprejmem pripombe in odgovore,srečno.
++revolucion++
Citiraj
Ena mama
Sem mama odvisnika....pardon bivšega......danes ravno praznuje tretji rojstni dan....pravi da je dan......ko je po večletih...zadnjič vzel mamilo..njegov drugi rojstni dan......tri leta....dolga...kratka...kakor kdo vzame...predvsem pa naporna..za njega...za vse okoli njega.....pa vendar splačalo se je....ker še živi... in ponosna sem na njega....ponosno povem ...to je moj sin...
Vsi....res vsi.....sami ne boste zmogli...rabite strokovno pomoč....pomoč domačih.....ne gre drugače.....poiščite jo.....
Hvala Projektu.....
Citiraj
Srcek
NYNA če si prisotna, in če bereš kaj pišemo...oglasi se... Kako si, kako ti gre!?
Citiraj
Leiito
Se strinjam, Kodrlajsasti piton je tudi name pustil vtis, in tudi sicer se mi zdi Gradišnik eden najbolj nadarjenih pisateljev in prevajalcev.

Hkrati morda ni odveč omeniti negativnega vpliva, ki ga ima lahko na ranljivega mladostnika glasba ali knjige. Nebroj mladih glasbenikov je poseglo po heroinu, ker so ga ali ga še uživajo njihovi glasbeni idoli, vplivni bendi kot npr. Velvet Underground, in z iluzijo, da bodo inspiracijo za umetniške presežke našli v heroinu. Ob tem seveda ne pomaga dejstvo, da je glasbena industrija verjetno edina poklicna panoga, kjer je uporaba drog s strani izvajalcev tolerirana.

To seveda ne pomeni, da je treba mladostniku prepovedati poslušati Velvet Underground ali brati npr. Aleister Crowleya ali Burroughsa. Potrebno je umestiti takšna in podobna dela v primeren kontekst.
Citiraj
kristjan111
jaz bi pa predlagal knjigo kodrlajsasti piton zelo dobra knjiga za narkomane da se odvadjo
Citiraj
 
Opozorilo: Ta tema je že več kot dva meseca neaktivna. Ste prepričani, da želite nadaljevati razpravo?

Da bi preprečili avtomatsko oddajo sporočila/registracijo, prosimo dokažite, da niste robot z uporabo Google reCAPTCHA storitve.