Med.Over.Net

Odgovori: njagovi starši - nočna mora

Pregled teme
ŠeEna
Moram vama komentirat tudi jaz.
Sedaj so takšna prepletanja že davno za mano...nekje 10 let in lahko povem še iz mojega zornega kota.

Ko sva z mojim sedanjim možem začela krojiti najino pot, seveda so bile drobne težavice, ovirice, usklajanja...vendar vse lahko preneseš za voljo ljubezni.
Najhuje pa je bilo z njegovimi, predvsem njegovo mami.

Selitev k njim (po vseh neuspelih prepričevanjih in dopovedovanjih, da tole ne more biti uredu) je bilo nekje v tem smislu "Saj se bom poročila z njim, ne z njegovimi starši"

Jao mamica, kako sem se motila. Čustvenega izsiljevanja je bilo ohohoj veliko z njune strani. Moj pa je jadral med njimi in mano. Težki časi moram reči, ko sedaj razmišljam predvsem zanj.
Sreča v nesreči je bila ta, da moja ljuba tašča tega podtikanja, nesramnosti ni znala skrivati pred svojim sinom. In lepega dne je imel na izbiro, najina ali pa njegova družina.

Odločil se je in smo se od njih odselili. Sreča moja. Vedno jim pomaga, pri delih, psihična podpora, vendar od takrat vedno, da prednost nam, najini družini.

Tudi tvoj lahko do tega pride, vendar bo vse to šlo počasi, da dojame, da zlata mamica ni tako zlata, ker če bi ga imela res tako zelo rada ne bi delala razdora njegove mlade družine ampak bi pač pomagala, če bi bilo v njeni moči ali pa rajši pustila stvari, kot so.
Ne zaradi "tamlade" ampak zaradi svojega sina. To je vsa umetnost.

Močno upam, da bom nekega dne tašča in to takšna, ki bo pomagala ali pa pustila pri miru.
Po tolikih letih lahko rečem še nekaj, celo še kar dobro se razumem z njo - sedaj. Vedno pa pazljiva, ker nikoli ne veš, kdaj se tisti hud.... prebudi v njej.

Ne obupaj nad svojo ljubeznijo zaradi žlehtne ali posesivne tašče.
Citiraj
alpi80
ojoj... kaj vsi neki pišete,da naj se pogovori z fantom bla bla bla
saj je napisala,da mu je že večkrat rekla,da ji to ne paše,ta pa gre v novogradnjo in ne z njo s svojimi tastarimi --- tipičen kmet po možnost iz hribov doma...
POŠLI GA U K....!!!
ti lepo končaj šolo,poišči si službo in uživa,kaj pa bo s tabo.če boš imela taščo za sosedo...
srečno
Citiraj
cvetka*
za cvetko cvetka ja, tudi sama sem to že ugotovila; očitno si izbiram takšne ljudi okrog sebe, ki jih je treba "zdraviti", "rešiti". To je posledica moje zgodovine, otroštva, propadle večletne zveze... sicer delam na tem da bi se rešila teh starih vzorcev, a gre delo na sebi zelo počasi.

S fantom sva se veliko pogovarjala, oba si želiva družine, otrok, v drugem vidiva ustrezne karakterne lastnosti za skupno življenje, podporo, se razumeva o vsakdanjih temah, imava enake ambicije glede službe, poslov, a se ne moreva dogovoriti o bivališču.

Vem, da mi ura tiktaka, zato v bistvu tega fanta niti ne čakam več, sem malo obupala, da se bo kdaj sposoben odločiti zame. Vpliv staršev nanj je premočen, da bi šel stran od njih. Pa njegovi starši mi niso ravno naklonjeni, ker se bojijo, da ga bom uspela prepričat za odhod od njih. Skratka: ni ravno obetavna ta zveza... Na trenutke se res bojim, da bom iz obupa šla iz ene skrajnosti v drugo...
Citiraj
za cvetko cvetko
no ja bila bi resnično nora, če bi šla živeti k njim.
Po mojem mnenju je smiselno, da se s tem fantom temeljito pogovorita o načrtih za prihodnost.
V primeru, da si želiš imeti otroke, boš morala postaviti tudi nek časovni okvir, do kdaj boš potrpežljivo čakala njegovo ljubezen, saj imamo ženske omejen rok rodnosti, česar moški v glavnem nimajo.
Misli nase, imam občutek, da se greš rada rešiteljico drugih ljudi. Take v resnici ne znajo poskrbeti zase in gredo na koncu iz ene skrajnosti v drugo.
Citiraj
cvetka*
restless heart, hvala za vzpodbudo. Mislim, da sem poskusila vse: mu pojasnjevala svoje stališče, ga skušala spraviti na kakšno terapijo, svetovala naj poskusi živet stran od staršev saj se lahko vrne, če mu ne bi ustrezalo, a ni premika. Ostane mi samo še potrpežljivost, da vidim ali je ljubezen in želja po skupni prihodnosti dovolj močna, da bo vse to premagala.

za cvetko cvetko: imam svojo hišo, moji starši stanujejo nekaj 100 m stran v isti ulici. Ravno zato mi je kljub globokim čustvom do njega zelo težko sprejemljiva selitev k njemu v hišo njegovih staršev.
Citiraj
za cvetko cvetko
Kje pa živiš ti? Upam, da ne pri starših.
Edina rešitev je, da začneta živeti nekje ločeno od njegovih in tvojih staršev.
Takrat bosta videla, kako sploh funkcionirata skupaj. Če bosta imela težave, je res smiselna
tudi vključitev v dobro terapevtsko obravnavo.
Potrebna je čisto konkretna akcija, potem pa bosta premlevala in ne obratno.
Citiraj
Barbara Novak
Spoštovani,

bravo! Ponosna na vaju. :-) Res sta tudi sama lahko ponosna nase, na svoje odločitve, na to, da sta si zaupala, poslušala sebe, ostala povezana in se dokončno osamosvojila. Uspešen prikaz, kako počasi premagati manipulacijo staršev in ohraniti lastno samospoštovanje, vrednost in samozaupanje, sploh, če ostaneš sam sebi zvest. Vredno vsakega truda, ki sta ga vložila. Šele od daleč, ko stojiš na svojih nogah, spoznaš svoje starše in njihova dejanja v pravi luči. Naj se fant ne obremenjuje, osrečujejo naj ga kvalitete in prednosti, ki jih je pridobil, ugotovil: da je lahko to, kar je, svoboden, srečen, neomejen. Uspešno nadaljnjo pot v življenju vama želim. Hvala, ker ste delili izkušnjo. Srečno!
Citiraj
restless heart
Draga cvetka*,

žal mi je, da si se znašla v takšnem stanju kot ga opisuješ. Problem je zelo kompleksen in ni enostavne rešitve ... na tem forumu je napisano res ogromno na to temo. Predvsem je potrebno veliko ljubezni in potrpežljivosti iz tvoje strani. Na srce vama polagam kakšno partnersko terapijo, ker se mi zdi, da lahko edino tretja oseba partnerju odpre oči, saj mogoče ne vidi rešitev. Če že celo življenje manipulirajo z njim, tega ne bo videl oz. ne bo videl problema. Pri selitvi mojega fanta so tudi zelo pomagali starši sami s svojim obnašanjem, saj so ga tako dušili da je postalo neznosno in je tudi zbolel. Na koncu pa vedno prevaga partnerjeva ljubezen do tebe in želja po skupni prihodnosti.

Vse dobro ti želim!
Citiraj
cvetka*
restless heart,

Preživljam nekaj podobnega kot si ti opisovala: fant se čuti dolžnega skrbeti za starše in noče oditi iz domače hiše (ima svoje stanovanje tam), čeprav je le marioneta v njunih rokah. Z njim manipulirajo, v vsem jim ustreže tudi če pri tem žrtvuje sam sebe, kljub starosti 30+ nobene večje odločitve ne sprejme sam, ampak jo sprejmeta njegova starša in ga prepričata, da bo tako najbolje zanj. Presodila sem, da mi (če se preselim k njemu) v tej hiši ne bo dobro, saj se v primeru nesoglasij fant vedno postavi na stran staršev. Iščem rešitev, da ne bi kar vrgla puške v koruzo, češ "maminemu sinku ni pomoči"...
Kako ti je uspelo "odpreti oči" fantu, da je spregledal, da bo doma pri starših postal njihov suženj? Kako si mu predstavila, da se je treba odločiti za nekoga, ki te pelje naprej in ki bo s tabo tudi ko staršev ne bo več? Da staršem ne bo hudega, če se umakne preden se začnejo prepiri med njegovo primarno in sekundarno družino, ter jih bo še vedno obiskoval ter jim pomagal, ko ga bodo res potrebovali?
Citiraj
jozee333
Iz vsega srca čestitke :)
Citiraj
restless heart
Ponovno se oglašam, da napišem situacijo v kateri se trenutno nahajam. mogoče kateri vlijem upanja, da obstaja rešitev. od pisanja je minilo že mnogo let, v tem času se je fant odselil od doma (160 km stran), skupaj v svojem stanovanju živiva že 4 leta. in skoraj vsak dan mi pove, da je to najboljša odločitev v njegovem življenju in da se ne bi nikoli več vrnil v svoj rojstni kraj. pravi, da je svoboden, srečen in v novem okolju ni zaznamovan s primarno družino, ker ga nihče ne pozna in je lahko to kar je. njegova starša se nista spremenila, ko se je odselil je bilo hudo, mama je rekla da bo kar umrla, ampak so preživeli. velikokrat ga izsiljujeta na struno nebogljenosti in krivde, ampak mu je vsakič lažje, saj razumsko vidi da je to manipulacija. pomaga mu tudi psihoterapevt. obišče ju na cca 3 tedne (krivda, dolžnost), da jima kaj pomaga, pa še to pravi da je prepogosto, da ga čisto zamorita. onadva prideta na obisk mogoče 2x na leto.
Citiraj
teja255
Dokler nisem "oddala" vlogeskrbnika odnosa lastnih staršev, ki sem jo od kar vem zase nosila na svojih plečih - toliko časa sem se sekirala, kaj bo z njima, kako bosta peljala - ker odnos med njima ni obstajal, če že samo v negativnem.

Z partnerjem, možem, sva na srečo živela ločeno od njih, a vsakič (skoraj vsako nedeljsko kosilo) sta mi predočila svoj problem, svoje težave in jaz - sem nadaljevala vlogo arbitra, pomirjevalca odnosa... - na srečo sem z moževo pomočjo "spregledala" in to še dovolj zgodaj, da ni naju odneslo.
Mož je bil zelo realen in, čeprav so njegove besede bolele, sem videla resnico v njih.

Starše sem prepustila njihovi usodi z besedami: da verjamem, da bosta uspela najti način, ki jima bo ustrezal. Da jima zaupam in želim srečo, pa čeprav bi to pomenilo, da bosta srečo iskala vsak v svojo smer.

Ko sem to mejo postavila, smo zaživeli - nekak samostojno. Vsi se trudimo, vsak zase, za poštenje, iskrenost, želim jim dobro-oni meni in vedno smo si na voljo za pomoč - a jaz vedno prej dobro premislim, ali sta res potrebna moje pomoči ali gre za kako prikrito manipulacijo, izsiljvanje
še vedno probata me stisnit v kot in .... jaz, pa probam razmišljat s svojo glavo, postavit lastna mnenja in delovat v njihovi smeri

Srečno, teja
Citiraj
restless.heart
vem da moja tašča vleče nase sina ker imata z možem zelo hladen odnos, sama čutim da nista povezana. moj fant je edini sončni žarek v družini. po mojem se boji praznine, ki bi nastala če bi odšel ker potem bi se morala soočiti z lastnim zakonom... za moje pojme ima premalo hobijev, prijateljev, stvari ki jo osrečujejo... samo doma čepi in jamra, ne naredi pa nič. ima enostavno preveč časa in ne ve kaj počet pa se vtikuje. veliko sem že storila, moram povedat da mi skoraj ne upa več nič rečt. fant se vedno postavi zame in jo opomni če prestopi mejo. moram pa povedat da s fantom še ne živima skupaj in sem mu že razložila da če bova skupaj živela bova nekje za sebe. fant je že malo sit nenehnega vtikovanja mame in fotra in že v bistvu komaj čaka da se odseli.nikjer ni idealno, imava svoje težave ampak vem da me ima rad in da sem mu na prvem mestu.
Citiraj
RAZOČARANA V LJUBEZNI
KO SE BRALA TVOJ ČLANEK ME JE KR MALO BOLELO OB MISLI , DA TUDI JAZ DAJEM ENAKE STVARI SKOZI KOT TI... IN VRJEMI SEM SAMA TUDI NA KONCU Z ŽIVCI TAKO CELO DA SI ZE PAKIRAM STVARI IN POČASI ODHAJAM NAZAJ DOMOV K SVOJIM STARŠEM.

VEM PA IN SEM PREPRIČANA DA BOVA ŠLA NARAZEN S SVOJIM FANTOM KER JE MAMIN SINKO

ZAKAJ TO LJUDJE POČNEJO DA SI SVOJE OTROKE TAKO ŠČITIJO?

NE RAZUMEM?

LEP POZDRAV

RAZOČARANA V LJUBEZNI
Citiraj
Barbara Novak
Drago mlado dekle,

iz vašega pisma tokrat veje mnogo optimizma, odločnosti in vere v boljše življenje. Srečno vama želim.
Citiraj
restless.heart
dragi moji, hvala za vse lepe besede!

želim vam samo povedati da se je od takrat ko sem pisala (pred 1,5 let) marsikaj spremenilo na bolje. začela sem se postavljati zase in postavljati meje. s taščo se zelo dobro razumeva, saj se ji ne pustim vtikat v moje stvari.
fantu sem dala jasno vedet da dol pr njegovih js ne mislim živet in fant me upošteva! čedalje bolj si želi stran od svojih in zaživet samostojno življenje z mano. kako mi je uspelo? z veliko ljubezni, potrpežljivosti in pogovora.
seveda še pride kdaj do kakšnih nesoglasij, ampak moram reči da gre na bolje. tista parcela stoji, ko bo čas se bova odločala o tem kaj in kako. ne pustiva da o tem odločajo njegovi starši.
Citiraj
modrizajec
Rešitev: prodajta parcelo!!!! In sicer tako, da stari ne bodo nič vedeli o tem, dokler ne bo prodana. Potem pa si kupita drugo, po možnosti čim dlje od starih ali, še bolje, stanovanje, ki te bo rešilo vsakršnega obdelovanja zemlje in polaganja računov vsem naokoli, kako sadiš solato, kdaj obešaš cunje....
Seveda vse to pod pogojem, da bo tvoj fant tudi za to: in to "iz prve", ne šele po dolgem prepričevanju.
Srečno!
M.
Citiraj
ajda
lahko, da je dober, pošten, iskren fant in da je res sploh in oh... ampak je pa tudi velik "mamin sinek". zato si zastavi vsaj tale vprašanja:

- si pripravljena na življenje z njegovimi starši (ki bodo glede na opisano vedno in povsod zraven)?
- si pripravljena sklepati kompromise ne le z njim, ampak tudi z njegovim starši?
- si priravljena biti vedno druga v vrsti po pomembnosti glede mnenja?
- si pripravljena na vzgojo svojih otrok skupaj z njegovo mamo?
- si pripravljena na to, da se boš morala bojevati za svoj prostor in svobodo z njegovo mamo?
- si pripravljena na možnost, da se boš počutila osamljeno, ker si mož ne bo stal ob strani, ampak bo stopil na stran staršev, ti pa boš za vedno leno in nehvaležno bitje?

nekaj takega no. ja, sicer pa kot je rekla ena zgoraj, preberi si že kake druge zgodbe iz raznih forumov (npr. na Ringaraji.net, rubrika: Družina...) pa boš videla, kaj se lahko vse zgodi pri maminih sinkih.
Citiraj
izkušena
Ljubica mlada, pusti ga. Za svoje dobro. Dobrih fantov je še veliko na svetu.

Ne razumem, zakaj siliš sama v nesrečo, sploh ker za to nimaš nobene podlage (nisi imela nesrečnega otroštva, tako kot večina ljudi na teh forumih). Doma se odlično razumete, imaš zdrave vzorce. To je dobro, ker tako veš, kaj vse ne funkcionira v fantovi družini.

Tam je vzorec patriarhalen + tipična slovenska trpinčena mati. To se ne bo nikoli spremenilo, ali pa le z veliko muke in samozatajevanja. A te ni škoda??? In nekomu bi lahko bila odlična partnerka, predvsem pa bi lahko živela svoje srečno življenje. Ne zapravi si tega z odhodom v napačno familijo.

Včasih razmišljam (po lastnih bridkih izkušnjah, preko katerih sem končno postala zadovoljnejši človek), da bi bil edini recept za mamine sinčke in njihove matere ta, da preskočimo eno celo generacijo, se nehamo plodit s temi fanti in recimo izberemo zdravo razmišljajoče Slovence (ki so resnično v veliki manjšini) ali pa si najdemo partnerje drugod po svetu (če ne znamo biti kakovostno sami). Saj Slovenci - in tipični mamini sinčki - niso edini moški na svetu? Treba je naredit ogromen premik na celi generacijski ravni. Šele tako bomo prekinili hudičevo zanko in za vselej prekinili nezdrave družinske vzorce, ki so v nesrečo posredno ali neposredno pahnili vsaj 70% ali še več Slovencev.
Citiraj
stephanie
no, ja....mislim, da je prav, da na vso stvar pogledate malo bolj trezno. Deklica je verjetno že v naprej vedela, da so njegovi malo bolj delovni, njeni pa malo bolj "meščanski". In ker je to vedela, je pač morala imeti pred očmi TUDI kompromise. kajti: če se zaljubiš v fanta s kmetov, pač NE MOREŠ v postelji afnt guncat do pol desetih!, lepo vas prosim.
In če pride k NJIM na obisk, valda se ne bodo oni prilagajali njej, da ne bo prizadeta in užaljena, kršenmatiček. ČE bi tega fanta res imela nesebično rada, bi vsaj za čez vikend potlačila vase "svoj prav" in naredila kakšen korak več tudi zato, da njega osreči.
Močno dvomim, da je bodoča tašča tak zmaj, če bi bila, ne bi dovolila dekletom, da prespijo pod njeno streho.


mimogrede. ko je pred leti eden od sinov pripeljal k hiši neko dekle, pa je potem mož za njo pobiral gate, majčke, blutwe, štumfe.........vse od kopalnice do dnevne do sobe, kjer sta ležala, je bil tudi ogenj v strehi, ker si ni mogel kaj, pa je punci namignil, da ni ravno užival, ko je bil njen sluga. Mimogrede: jaz sem bila modro tiho, ker se mi je zdelo brez veze.

nekaj povsem drugega pa je, če bi fant želel zidati hišo. Tukaj pa ni več trte mrte. Kot prvo: hiša naj bo zadosti stran od njegovega doma, da ne bo nihče hodil gledat v lonec. O tem, KAKŠNA hiša BO, naj odločata oba- on in ona. Brez ta starih.

In če bi bila na mestu tega dekleta, bi na list papirja napisala svoje pogoje, pod katerimi bi še vztrajala v zvezi in mu jih obesila na vrata.

Pa prosim brez otročarij!
Citiraj
 
Opozorilo: Ta tema je že več kot dva meseca neaktivna. Ste prepričani, da želite nadaljevati razpravo?

Da bi preprečili avtomatsko oddajo sporočila/registracijo, prosimo dokažite, da niste robot z uporabo Google reCAPTCHA storitve.