Med.Over.Net

Odgovori: Vam je vseeno če se otrok ne javi domov, ko letuje v koloniji?

Pregled teme
dd
Če bi se imel željo in veselje javit, bi se menda oglasil že po prvem klicu, ali vsaj poklical nazaj.
Moj tavelik (14 let) striktno pušča telefon doma, prav zato, ker ve, da ne bo klical, pisal... mu pač ni.

Hči (9), pa ga je letos vzela s seboj, kljub temu, da so nezaželjeni. Je vsak večer pred spanjem poslala sporočilo. Prvi dan cel roman, pa do ... "je bilo fajn danes"


Če ste se dogovorili, da se bo javil, bi jaz pač pričakovala, da se bo. In bi hotela, ko pride, tudi vedet, zakaj se ni držal dogovora. Skrbelo me ne bi, saj pazijo nanj
Citiraj
ma ne
Jaz ne bi pričakovala, da se mi otrok javi, če je z njim vse OK, če bi bil v šoli v naravi.
Če ne bi bil OK oz. če bi bilo kaj res hudega, bi me poklicali učitelji

Sama svojih staršev nisem klicala, kako sem. Itak takrat še ni bilo mobijev. Ko so pa že bili, se pa tudi nisem javljala. Le ko sem šla v hribe, sem povedala, kam grem in do katerega dne ni panike, če me ni.
Citiraj
Meta 1
kako je bilo je napisal/a:
Jaz samo to vem, da sem šla pred dvem desetletjema še kot najstnica za mesec dni v tujino. Prvi teden sem še poklicala domov in napisala kartico, potem pa je čas tako hitro stekel in na kartico sem se sicer spomnila -.a bi še eno poslala, eh, saj sem jo že, brez veze. In teden pred odhodom se je zdelo pa tudi že brez veze, saj se kmalu vidimo, kartica bo pa tudi kasneje doma kot jaz ...

... in je bilo.

Oče strašno prizadet.

Sem kasneje izvedela, da je hodil gledat tisto eno in edino kartico ves tisti mesec in da jih je skrbelo in da je bil kar precej jezen, da nisem vsaj še enkrat poklicala.

Rekel pa ni potem meni nič,

Danes je pokojni.

In zdajle ko vas berem ... si mislim samo ... bemtiš, kaj mi je bilo hudiča tak problem še eno kartico poslat??? Če bi jo lahko ta trenutek nazaj skozi čas, bi jih še tri ali pa petnajst, pa petkrat poklicala.
Poučna zgodba. Ampak ne za MON-ovke.

P.S.: Sem vesela, da so zdaj mobiteli. Meni se zdi normalno, da se pokliče. S tem nekomu narediš veselje in prav je, da tudi otroci to razumejo. Ker Monovke pa ne. Škoda.
Citiraj
Preprosto ne razumem
razlike med spoloma je napisal/a:
E, super, da sta se slišala! :-)
Za vnaprej pa se kar zmenita, kaj od njega pričakuješ, da ne bo nesporazumov in posledično zaskrbljenosti in nervoze. In to, da te je poklical, ko so mu povedali, da to od njega pričakuješ, je dokaz, da te ni zavestno skenslal, samo jasen dogovor vama je očitno manjkal. Njemu pa zdaj itak čas teče veliko hitreje kot tebi doma.
Pa (po)mir(je)no noč! ;-)
Hvala.
Drugače pa saj dogovor je bil (morda bolj enostranski ;), ampak vem da mu je tudi oči naročil naj vsaj malo pokliče domov. Očitno je tam zares tako zelo zelo dobro, da pozabi na vse ostalo. Ko bo stopil iz busa, bo zagotovo rekel (tako kot lani), da komaj čaka da gre drugo leto spet ;)))
Citiraj
razlike med spoloma
E, super, da sta se slišala! :-)
Za vnaprej pa se kar zmenita, kaj od njega pričakuješ, da ne bo nesporazumov in posledično zaskrbljenosti in nervoze. In to, da te je poklical, ko so mu povedali, da to od njega pričakuješ, je dokaz, da te ni zavestno skenslal, samo jasen dogovor vama je očitno manjkal. Njemu pa zdaj itak čas teče veliko hitreje kot tebi doma.
Pa (po)mir(je)no noč! ;-)
Citiraj
Preprosto ne razumem
No, uspelo mi je slišat sina. So mu naročili naj pokliče domov. Namenil mi je še ne minuto časa, ampak meni je dovolj da sem pomirjena. Je rekel da nima niti minute prostega časa, da ga je užgala meduza ;), drugače pa da je ok.

Vzgojiteljem popolnoma zaupam, vsako leto pride od tam vedno bolj navdušen nad vsem dogajanjem, malo težje pa skočim ven iz svoje kože.

Jaz sem pomirjena, drugače pa zase vem da nisem nobena tiranska mama. Včasih se mi zdi da ga jemljem preveč sebi enakovrednega, pa se mi zdi da določenih zadev pač ne sprejema tako kot bi moral kot otrok.

Prebrala sem vse poste. Nekateri ste prav nastrojeni k obtoževanju in določanju vedenjskih lastnosti, a vem da večina kar je bilo takega napisanega zame ne drži.
Enako mislečim pa hvala, ker včasih se mi zdi, da sem čudna in osamljena v takem razmišljanju.

Pa lepo poletje
Citiraj
StarryStarryNight
samo malo je napisal/a:
StarryStarryNight je napisal/a:
samo malo je napisal/a:
Vprašanji za vse, ki zahtevate, da se otroci javijo:

A potem otrok na letovanja kjer so mobiteli prepovedani (jih ni malo) ne bi prijavile?

Zakaj vas skrbi, če se otrok ne javi iz ORGANIZIRANEGA letovanja? Oziroma, če vas ne skrbi, ker zaupate vodstvu, zakaj potem vztrajate, da se javi?
Eno odgovornost, pa magari je to kolonija ali taborih ali šolah v naravi (razen če je posebej dogovorjeno z vzgojitelji), da pokliče oziroma pošlje SMS domov pač mora imeti...

Beri odebeljeno...
Se pravi, če prav razumem, ne gre zato da bi vas skrbelo, niti ne zato, da bi hoteli otroka slišati, ampak, da ima otrok odgovornost. Hm, zanimivo ...

Ne razumete prav, ali pa ne želite... vaša odločitev... seveda bo v prvi vrsti skrbelo mene - posledično pa se bosta naučila odgovornosti da se javita, kjer koli že bosta - razen v primeru - beri oddebeljeno...
Citiraj
x,mbnp
Če je čez leto normalna komunikacija in je otrok na dom precej navezan, bo klical domov, brez da ga je treba na to opominjati. Če je tako navajen. Če so čez leto odnosi že tako v podnu, jasno tudi javljanja ne bo, razen pod prisilo.
Je pa meni osebno najbolj normalno in znak zdravih odnosov, da se zna 13-letnik tako odklopit, da staršev ne pogreša in ne čuti potrebe po javljanju. Če jo čuti, naj pokliče in bomo veseli, če ne, uživaj in se vidimo. Teoretiziram, ker nam do tja še nekaj let manjka, ampak že pri dosedanjih letovanjih obveznega javljanja nisem pričakovala niti hotela - so se pa zmeraj našle mame, ki so kljub priporočilom uturile otrokom mobitele in nekateri so klicali domov tudi sredi noči.
Citiraj
grozna mnenja
razlike med spoloma je napisal/a:
grozna mnenja je napisal/a:
razlike med spoloma je napisal/a:

Če otroka 355 dni v letu pozorno poslušam, ko mi pripoveduje o svojih doživetjih, razmišljanjih, tegobah, smešnih anekdotah,... me pa res PRAV NIČ ne skrbi, če tega ne počne 10 dni v letu, ko ni z mano. Očitno po mnenju nekaterih življenja ne jemljem dovolj resno. :-)
Če bi RES vse druge dni v letu POZORNO poslušala, bi tvoj sin še kako nadaljeval s to komunikacijo tudi ko ga ni doma. Ne me (se) farbat, med letom se mu godijo približno ene in iste dogodivščine, na morju pa vse kaj drugega, novega, drugačnega. Zato sama seb zatiskaš oči, ko praviš da ga sicer pa pozorno poslušaš... pozorno, ja, my ass.....in ne gre za to kaj jemlješ resno in kaj ne.....

Za ostale, ki komentirajo, naj vas dodatno spomnim, da je govora o 13 letnem otroku in ne 50 letnem odraslem! Komunikacija med starši in odraslimi otroci se logično prevsmeri in spremeni. In če 13 letnemu otroku (moškega spola predvsem) govorimo, da če se nič ne oglasi, pomeni da se ima fajn; ta isti otrok to prenese v svojo družino, tako vzgojimo odraslega 'fantka', ki se ne zna pogovarjat, ki ne zna komunicirat, razen, seveda, če je kaj hudega, a takrat je .... prepozno.
Za razliko od mene in hčere, ki sva precej temperamentni in znava zato biti tudi nestrpni, zna sin mirno počakati 7 ali 10 dni - in s tem prihraniti precej denarja za telefoniranje :-) - potem pa doma še nekaj časa pripoveduje o dogodkih na letovanju/taboru. Še, ko se bliža naslednje letovanje, se spomni kakšnega dogodka in občutkov ob tem izpred leta ali dveh in to z veseljem podeli.
Zelo težko sprejemaš drugačne od sebe, kajne?!

Hja, zdej pa smo že pri klasičnem slovenceljskem izgovoru: denarju, ja, predrago je klicati, pošiljati smse pa ni drago, zato si tele izgovore kar prihrani.

In za tisto damo, ki se je tako raspištoljila glede javljanja, naj ji le povem, da NI razumela pointa. Ni me strah za svojega otroka, govorim o KOMUNIKACIJI med otroci in starši, torej komunikaciji v družini.

Zaprte, zadrte, čustveno pohabljene osebe, tega ne zastopijo, to mi je jasno.

Pa fajn bodite...
Citiraj
razlike med spoloma
grozna mnenja je napisal/a:
razlike med spoloma je napisal/a:
grozna mnenja je napisal/a:
Mislim da če otrokom kar naprej govorimo, da če se NE oglašajo, (in kaj to pomeni, da so pod organiziranim varstvom, da takrat nismo več starši al kako??) pomeni da se imajo fajn, jim na ta način sporočamo, da nas nič NE zanima razeeeen, če je kaj narobe, da se nam fučka, kako se imajo, razen če je kaj narobe, da je čisto vseeno kaj doživljajo, kaj čutijo, kaj se jim dogaja.....

Na ta način vzgajamo čustveno zaprte, zadrte, zavrte ljudi, ki o svojih čustvih ne znajo govorit, saj jim kar naprej sporočamo, da naj nas obveščajo LE če se jim kaj negativnega zgodi. Lepe stvari nas NE zanimajo.

Še enkrat, - katastrofa!!!!!
Če otroka 355 dni v letu pozorno poslušam, ko mi pripoveduje o svojih doživetjih, razmišljanjih, tegobah, smešnih anekdotah,... me pa res PRAV NIČ ne skrbi, če tega ne počne 10 dni v letu, ko ni z mano. Očitno po mnenju nekaterih življenja ne jemljem dovolj resno. :-)
Če bi RES vse druge dni v letu POZORNO poslušala, bi tvoj sin še kako nadaljeval s to komunikacijo tudi ko ga ni doma. Ne me (se) farbat, med letom se mu godijo približno ene in iste dogodivščine, na morju pa vse kaj drugega, novega, drugačnega. Zato sama seb zatiskaš oči, ko praviš da ga sicer pa pozorno poslušaš... pozorno, ja, my ass.....in ne gre za to kaj jemlješ resno in kaj ne.....

Za ostale, ki komentirajo, naj vas dodatno spomnim, da je govora o 13 letnem otroku in ne 50 letnem odraslem! Komunikacija med starši in odraslimi otroci se logično prevsmeri in spremeni. In če 13 letnemu otroku (moškega spola predvsem) govorimo, da če se nič ne oglasi, pomeni da se ima fajn; ta isti otrok to prenese v svojo družino, tako vzgojimo odraslega 'fantka', ki se ne zna pogovarjat, ki ne zna komunicirat, razen, seveda, če je kaj hudega, a takrat je .... prepozno.
Za razliko od mene in hčere, ki sva precej temperamentni in znava zato biti tudi nestrpni, zna sin mirno počakati 7 ali 10 dni - in s tem prihraniti precej denarja za telefoniranje :-) - potem pa doma še nekaj časa pripoveduje o dogodkih na letovanju/taboru. Še, ko se bliža naslednje letovanje, se spomni kakšnega dogodka in občutkov ob tem izpred leta ali dveh in to z veseljem podeli.
Zelo težko sprejemaš drugačne od sebe, kajne?!
Citiraj
đizus
Vroče zagovornice klicanja mam: Kaj za vraga se bo spremenilo, če vas bo otrok klical ?
A) bo bolj varen?
b)boste ve bolj pomirjene, ker ste ga trenutno slišale in je ok?
c)boste sigurne, da bo sedaj vse ok ker vas je poklical se mu zagotovo ne bo nič zgodilo?
d)ste mirne, ker se je spomnil na vas, kar pomeni, da vas ima rad?
e)se prepričate, da ste še edina ženska v njegovem življenju - v to boste po klicu prepričane?
f)boste vzpostavile nadzor nad njegovim početjem (vsaj delno)?
g)boste pomirjene saj mu lahko v tistih treh minutah podate vseh deset nasvetov in ga prisilite,da na vas ne bo pozabil, saj če ne bo poklical še 10x naslednjič ne gre nikamor, smrkavec nehvaležni?
Citiraj
đizus
grozna mnenja je napisal/a:
Mislim da če otrokom kar naprej govorimo, da če se NE oglašajo, (in kaj to pomeni, da so pod organiziranim varstvom, da takrat nismo več starši al kako??) pomeni da se imajo fajn, jim na ta način sporočamo, da nas nič NE zanima razeeeen, če je kaj narobe, da se nam fučka, kako se imajo, razen če je kaj narobe, da je čisto vseeno kaj doživljajo, kaj čutijo, kaj se jim dogaja.....

Na ta način vzgajamo čustveno zaprte, zadrte, zavrte ljudi, ki o svojih čustvih ne znajo govorit, saj jim kar naprej sporočamo, da naj nas obveščajo LE če se jim kaj negativnega zgodi. Lepe stvari nas NE zanimajo.

Še enkrat, - katastrofa!!!!!
pa kaj je s tabo? Daj še enkrat preberi svoj post. To, da je tebe strah za otroka sedaj opravičuješ s tem, da kao , če ne boš poslala vsaj treh sms, da naj se takoj javi in pokliče domov bo on smatral,da ti je zanj popolnoma vseeno. Halo? Ti si res mentalno in čustveno zafrustrirana mama in žal take mame delajo čustveno in zafurstrirane otroke. Ej kaki izgovori... da bi pa priznala, da si ti tista, ki hoče imet nadzor nad svojim otrokom, da si ti tista, ki te je strah, da si ti tista, ki jo je strah, da bo našel koga ki ga bo imel raje si pa ne upaš priznati!
Citiraj
grozna mnenja
razlike med spoloma je napisal/a:
grozna mnenja je napisal/a:
Mislim da če otrokom kar naprej govorimo, da če se NE oglašajo, (in kaj to pomeni, da so pod organiziranim varstvom, da takrat nismo več starši al kako??) pomeni da se imajo fajn, jim na ta način sporočamo, da nas nič NE zanima razeeeen, če je kaj narobe, da se nam fučka, kako se imajo, razen če je kaj narobe, da je čisto vseeno kaj doživljajo, kaj čutijo, kaj se jim dogaja.....

Na ta način vzgajamo čustveno zaprte, zadrte, zavrte ljudi, ki o svojih čustvih ne znajo govorit, saj jim kar naprej sporočamo, da naj nas obveščajo LE če se jim kaj negativnega zgodi. Lepe stvari nas NE zanimajo.

Še enkrat, - katastrofa!!!!!
Če otroka 355 dni v letu pozorno poslušam, ko mi pripoveduje o svojih doživetjih, razmišljanjih, tegobah, smešnih anekdotah,... me pa res PRAV NIČ ne skrbi, če tega ne počne 10 dni v letu, ko ni z mano. Očitno po mnenju nekaterih življenja ne jemljem dovolj resno. :-)
Če bi RES vse druge dni v letu POZORNO poslušala, bi tvoj sin še kako nadaljeval s to komunikacijo tudi ko ga ni doma. Ne me (se) farbat, med letom se mu godijo približno ene in iste dogodivščine, na morju pa vse kaj drugega, novega, drugačnega. Zato sama seb zatiskaš oči, ko praviš da ga sicer pa pozorno poslušaš... pozorno, ja, my ass.....in ne gre za to kaj jemlješ resno in kaj ne.....

Za ostale, ki komentirajo, naj vas dodatno spomnim, da je govora o 13 letnem otroku in ne 50 letnem odraslem! Komunikacija med starši in odraslimi otroci se logično prevsmeri in spremeni. In če 13 letnemu otroku (moškega spola predvsem) govorimo, da če se nič ne oglasi, pomeni da se ima fajn; ta isti otrok to prenese v svojo družino, tako vzgojimo odraslega 'fantka', ki se ne zna pogovarjat, ki ne zna komunicirat, razen, seveda, če je kaj hudega, a takrat je .... prepozno.
Citiraj
đizus
___ je napisal/a:
đizus je napisal/a:
Pa dobro no..... varstvo je organizirano, zanj skrbijo... dajte mi povedat zakaj se mora javit, če se ima ok? Da vas pomiri? Da pomiri VAŠE strahove? Aha potem ste ve tiste vrste mam, ki bi na smrtni postelji zahtevale od svojega sina, da se odreče svoji službi, družini, da bo zadnjih pol leta preživel z vami? Ker to je to... nadzor, kontrola, moj, lastnina... šit kam gremo... kakšna čustva, če bi imel potrebo po tem, da bi povedal bi že povedal, če bi te resnično pogrešal bi te že tisočkrat poklical,... boli a ne? Ampak ti ne boš prenehala z svojim nadzorom ampak ga boš nadrla zakaj te ni poklical! In seveda otrok bo ves vesel. Imel te bo še raje. A ne? In naslednjič te bo zagotovo poklical zato ker te želi slišati?! Ali zaradi tega, ker težiš?! Tudi jaz obož
ujem ljudi, ki me želijo nadzirati, zahtevajo od mene stvari, do katerih mi ni. Tudi ti a ne?
Ženske prosim zavedajte se, da vaši otroci niso vaša lastnina!!!! In do polnoletnosti stvari delajo s čustvi. Torej, če vas ne pokliče pač ne čuti potrebe (ima že razlog). Jaz svojemu 13-letnemu sinu nisem niti enkrat ukazala naj me pokliče. O tem smo se sicer pogovarjali ko je prvič odajal na tabor a ukaz niti prošnja nista bila nikoli izrečena. Zdaj je večkrat letno odsoten in pokliče sam, zato, ker me želi slišati, zato ker sam želi povedati kaj se mu dogaja. Pri svojih 13ih je samostojen kot marsikateri fant pri 18ih ni. Sam poskrbi za sebe, si pakira, skuha... in sam začuti potrebo po tem, da me objame in mi reče: Mami rad te imam.
Pri 13 tih sam skrbi zase? Ti si ne zaslužiš biti mati ! FUJ


si ne zaslužim biti mati, fuj KER NE BOM VZGOJILA ČUSTVENEGA INDVALIDA????
Citiraj
razlike med spoloma
___ je napisal/a:
o matr kakšne imate je napisal/a:
)))) je napisal/a:

Temu se reče, da ste NEodgovorni in ti je čisto vseeno, če tvojo mamo skrbi. Torej je niti nimaš ne vem kako zelo rada.
Ali pa veš, da je tudi tvoji mami popolnoma vseeno zate, pa tega nočeš priznati !
Predvsem imam svoje življenje in resnično ne mislim na to, da bi se med počtinicami pri svojih 44-tih letih morala komurkoli javljati.
Mama ve, da če bo karkoli narobe, bo dobila sporočilo - bodisi od nas, bodisi od policije.
Je res neodgovorno, če se odrasel otrok s svojo družino materi ne javlja iz dopusta??
Ma, res ste počeni!

Aja, mami nekako ni vseeno zame, danes popoldne smo povabljeni na pehtranovo potičko in predvajanje filma iz njenega potepa, jutri pa pride ona k nam na kosilo; se družimo, ampak se znamo izklopiti.
Pa še - tudi ona nam ne pošilja SMS-ov, ko je na počitnicah.
Domnevamo, da se ima lepo in da nam bo o vsem poročala, ko se bo vrnila.
Torej priznavaš, da je tudi tvoji mami bore malo zate. No, se ne čudim. Ob takšni hčerki se temu res ne moreš čuditi. Nekateri imate pač defekt v glavi, na svetu je vse polno bolnih ljudi, čeprav se jim na zunaj ne vidi.
Tisti tvoj stavek, da bodo že dobili obvestilo od policije, če bo kaj narobe, o tebi pove vse in še več. Škoda besed zate!
Stavek, da bodo svojci dobili obvestilo od policije, če bo kaj (hudo) narobe, je dejstvo, ne pokazatelj defekta nekaterih! Poleg tega dvomim, da odrasli otroci sporočate svojim staršem, ko gre kaj narobe - ker nam je vsem jasno, da bi to naše starše (po nepotrebnem) skrbelo - ampak sporočamo le, da se imamo fajn. Še vedno je torej policija tista, ki obvešča o nasprotnem - pa če ti je to všeč ali ne.
In vse, VSE!, je stvar dogovora v neki družini. Če so člani dogovorjeni, da se obvstijo o srečnem prihodu, OK, če se nekateri želijo slišati/brati vsaki dan, tudi OK, če nekateri nimajo potrebe po tem, da slišijo, je spet OK. Samo dogovoriti se je potrebno. To je vse. In otrokom določiti sankcije, če se dogovora ne držijo.
Kot je že napisala bivšaedinka, problem nastane, ko ima vsak družinski član drugačno predstvavo o tem, koliko javljanja. Tu pa kompromis, preprosto.
Sama se na dopustu (pri svojih 40-ih) mami pač javim na vsaki drugi, tretji klic. Ker je teh še vedno dovolj. :-) Konec koncev svoj račun za telefon plačujem sama.
In izkušnja z mamo je razlog, zakaj sama otrok na letovanje ne kličem. Pa dejstvo, da imajo otroci tam neki dnevni red, ki v vsakem trenutku ne dopušča telefoniranja, sama pa sem polovico dneva na razpolago.
Nobenih težav torej. :-)
Citiraj
___
o matr kakšne imate je napisal/a:
)))) je napisal/a:
o matr kakšne imate je napisal/a:

OMG.
To bi opisala z zahtevo po nadzoru.
Glej - če mi kam odpotujemo (to itak počnemo velikokrat), povem mami (ki živi v isti hiši), kam gremo. POvem ji, da je ne bom klicala in ji pošiljala SMS-ov, da naj mi ga pošlje ona le v primeru, če bo kaj zelo nujnega.
Potem na poti 2x vklopim mobi, da vidim, če je kaj nujnega - in do zdaj še nikoli ni bilo.
Kako smo se imeli, zve, ko se vrnemo.
Enako mož.
Pa ne mislim, da smo odtujeni - pač smo zmožni sprejeti, da nismo venomer v povezavi.
Temu se reče, da ste NEodgovorni in ti je čisto vseeno, če tvojo mamo skrbi. Torej je niti nimaš ne vem kako zelo rada.
Ali pa veš, da je tudi tvoji mami popolnoma vseeno zate, pa tega nočeš priznati !
Predvsem imam svoje življenje in resnično ne mislim na to, da bi se med počtinicami pri svojih 44-tih letih morala komurkoli javljati.
Mama ve, da če bo karkoli narobe, bo dobila sporočilo - bodisi od nas, bodisi od policije.
Je res neodgovorno, če se odrasel otrok s svojo družino materi ne javlja iz dopusta??
Ma, res ste počeni!

Aja, mami nekako ni vseeno zame, danes popoldne smo povabljeni na pehtranovo potičko in predvajanje filma iz njenega potepa, jutri pa pride ona k nam na kosilo; se družimo, ampak se znamo izklopiti.
Pa še - tudi ona nam ne pošilja SMS-ov, ko je na počitnicah.
Domnevamo, da se ima lepo in da nam bo o vsem poročala, ko se bo vrnila.
Torej priznavaš, da je tudi tvoji mami bore malo zate. No, se ne čudim. Ob takšni hčerki se temu res ne moreš čuditi. Nekateri imate pač defekt v glavi, na svetu je vse polno bolnih ljudi, čeprav se jim na zunaj ne vidi.
Tisti tvoj stavek, da bodo že dobili obvestilo od policije, če bo kaj narobe, o tebi pove vse in še več. Škoda besed zate!
Citiraj
čut
bivšaedinka je napisal/a:
čut je napisal/a:
razlike med spoloma je napisal/a:

Mogoče ni bilo razumeti, kot je mišljeno - s tem, ko otrokoma povem, da je njuno nejavljanje zame znak, da se imata dobro, jima sporočam, da ne pričakujem, da se mi javljata za vsako ceno. Da jima, ko gresta po svoje, na organizirano letovanje, ki mu zaupam - sicer ju tja ne bi pošiljala! - ni potrebno biti obremenjena s tem, da doma zaskrbljena mama vsak trenutek dneva čaka, da se javita. Da smeta tudi pozabiti na dom, na starše. :-) Da se imata preprosto lepo!
In, saj pravim, hči čuti potrebo, da me obvešča o vsem, sin te potrebe nima. Smo pač različni.
To ni potreba, to je čut za odgovornost. Eni jo imajo, eni je nimajo. Hči jo očitno ima, sin je nima. Smo pač različni!
Čut za odgovornost ?! Ha, ha, ti pa si smešna. Eni so - smo pač bolj klepetavi, drugi pa manj.
Če je kdo smešen si to ti, ker sploh ne razumeš poante in kar naprej trobiš nekaj v luno.
Kakšna klepetavost neki??? Čut je to, čut in še enkrat čut !!! Kaj ti ni jasno? Očitno ga tudi ti nimaš in zato sploh ne čutiš, da je kaj narobe.
Če ima otrok ali pa odrasla oseba, ni važno, čut za odgovornost, in če ve, da nekoga zanj skrbi, bo poklical in jih pomiril. Temu se pravi čut!!! Tisti, ki ga nima, mu bo pač čisto vseeno, pa če drugi znorijo iz strahu zanj. Briga njega! Tak človek je do skrajnosti neodgovoren. In takšnih se je za izogibat. Takšen te mimogrede pusti na cedilu! Ja, tako je to, če priznaš ali ne.

Klepetavost tu nima nobene veze. Imam sorodnico, ki je zelo zelo redkobesedna ampak v takšnih primerih se takoj javi. Ker ji ni vseeno, da domače skrbi zanjo.
Citiraj
$$$
Gunnar je napisal/a:
___ je napisal/a:
đizus je napisal/a:
Pa dobro no..... varstvo je organizirano, zanj skrbijo... dajte mi povedat zakaj se mora javit, če se ima ok? Da vas pomiri? Da pomiri VAŠE strahove? Aha potem ste ve tiste vrste mam, ki bi na smrtni postelji zahtevale od svojega sina, da se odreče svoji službi, družini, da bo zadnjih pol leta preživel z vami? Ker to je to... nadzor, kontrola, moj, lastnina... šit kam gremo... kakšna čustva, če bi imel potrebo po tem, da bi povedal bi že povedal, če bi te resnično pogrešal bi te že tisočkrat poklical,... boli a ne? Ampak ti ne boš prenehala z svojim nadzorom ampak ga boš nadrla zakaj te ni poklical! In seveda otrok bo ves vesel. Imel te bo še raje. A ne? In naslednjič te bo zagotovo poklical zato ker te želi slišati?! Ali zaradi tega, ker težiš?! Tudi jaz obož
ujem ljudi, ki me želijo nadzirati, zahtevajo od mene stvari, do katerih mi ni. Tudi ti a ne?
Ženske prosim zavedajte se, da vaši otroci niso vaša lastnina!!!! In do polnoletnosti stvari delajo s čustvi. Torej, če vas ne pokliče pač ne čuti potrebe (ima že razlog). Jaz svojemu 13-letnemu sinu nisem niti enkrat ukazala naj me pokliče. O tem smo se sicer pogovarjali ko je prvič odajal na tabor a ukaz niti prošnja nista bila nikoli izrečena. Zdaj je večkrat letno odsoten in pokliče sam, zato, ker me želi slišati, zato ker sam želi povedati kaj se mu dogaja. Pri svojih 13ih je samostojen kot marsikateri fant pri 18ih ni. Sam poskrbi za sebe, si pakira, skuha... in sam začuti potrebo po tem, da me objame in mi reče: Mami rad te imam.
Pri 13 tih sam skrbi zase? Ti si ne zaslužiš biti mati ! FUJ
ah dej dej je že ok, če sam zna zase skrbet tud če je star 13, sej to ni enako 5 let no po vaše je, k jih tko vzgajate, da vam bodo še pr 40 letih iz jošk mlek cuzal, če bi le priteklo... čudno, da smo vsi drugi preživel pa vse generacije pred nami, k so bli otroc že pri 10 letih al pa še prej "samostojni" in smo znal skrbet zase... dons je pa kaj... 8 letnik cela tragedija če je sam doma ker je še malček, pri teh letih smo mi pazil svoje mlajše brate in sestre, 18 letnik ne pokliče staršev dam, cela drama ker se mu lahk kej nardi itn. mal skulirajte s to navezanostjo ker zgleda že bolezenska pa še zelo čudna...
Zakaj ti sploh komentiraš? Ne maraš otrok, nimaš jih in jih tudi ne boš imel! Zato tvoji prispevki niso verodostojni :-PPP
Citiraj
o matr kakšne imate
)))) je napisal/a:
o matr kakšne imate je napisal/a:
đizs je napisal/a:
Stara sem 44 let, še vedno se staršem javim, ko kam odputujemo(javimo , da smo srečno prispeli in vmes še kak sms kako se imamo), prav tako mož svoji mami.(tudi kak klic pade)
Enako se javljajo starši in tašča nama.....
OMG.
To bi opisala z zahtevo po nadzoru.
Glej - če mi kam odpotujemo (to itak počnemo velikokrat), povem mami (ki živi v isti hiši), kam gremo. POvem ji, da je ne bom klicala in ji pošiljala SMS-ov, da naj mi ga pošlje ona le v primeru, če bo kaj zelo nujnega.
Potem na poti 2x vklopim mobi, da vidim, če je kaj nujnega - in do zdaj še nikoli ni bilo.
Kako smo se imeli, zve, ko se vrnemo.
Enako mož.
Pa ne mislim, da smo odtujeni - pač smo zmožni sprejeti, da nismo venomer v povezavi.
Temu se reče, da ste NEodgovorni in ti je čisto vseeno, če tvojo mamo skrbi. Torej je niti nimaš ne vem kako zelo rada.
Ali pa veš, da je tudi tvoji mami popolnoma vseeno zate, pa tega nočeš priznati !
Predvsem imam svoje življenje in resnično ne mislim na to, da bi se med počtinicami pri svojih 44-tih letih morala komurkoli javljati.
Mama ve, da če bo karkoli narobe, bo dobila sporočilo - bodisi od nas, bodisi od policije.
Je res neodgovorno, če se odrasel otrok s svojo družino materi ne javlja iz dopusta??
Ma, res ste počeni!

Aja, mami nekako ni vseeno zame, danes popoldne smo povabljeni na pehtranovo potičko in predvajanje filma iz njenega potepa, jutri pa pride ona k nam na kosilo; se družimo, ampak se znamo izklopiti.
Pa še - tudi ona nam ne pošilja SMS-ov, ko je na počitnicah.
Domnevamo, da se ima lepo in da nam bo o vsem poročala, ko se bo vrnila.
Citiraj
razlike med spoloma
grozna mnenja je napisal/a:
Mislim da če otrokom kar naprej govorimo, da če se NE oglašajo, (in kaj to pomeni, da so pod organiziranim varstvom, da takrat nismo več starši al kako??) pomeni da se imajo fajn, jim na ta način sporočamo, da nas nič NE zanima razeeeen, če je kaj narobe, da se nam fučka, kako se imajo, razen če je kaj narobe, da je čisto vseeno kaj doživljajo, kaj čutijo, kaj se jim dogaja.....

Na ta način vzgajamo čustveno zaprte, zadrte, zavrte ljudi, ki o svojih čustvih ne znajo govorit, saj jim kar naprej sporočamo, da naj nas obveščajo LE če se jim kaj negativnega zgodi. Lepe stvari nas NE zanimajo.

Še enkrat, - katastrofa!!!!!
Če otroka 355 dni v letu pozorno poslušam, ko mi pripoveduje o svojih doživetjih, razmišljanjih, tegobah, smešnih anekdotah,... me pa res PRAV NIČ ne skrbi, če tega ne počne 10 dni v letu, ko ni z mano. Očitno po mnenju nekaterih življenja ne jemljem dovolj resno. :-)
Citiraj
 
Opozorilo: Ta tema je že več kot dva meseca neaktivna. Ste prepričani, da želite nadaljevati razpravo?

Potrditev, da niste robot:

Da bi preprečili avtomatsko oddajo sporočila/registracijo, prosimo dokažite, da niste robot z uporabo CAPTCHA uganke.