Med.Over.Net

Odgovori: kkao naj zaživim z dojenčkom

Pregled teme
lupe
tudi sama sem se hudo namatrala z dojenjem...v porodnišnici nama nikakor ni steklo...najprej sem sama dobila mleko šele okrog 5. dne, ampak takrat pa je bila moja mala tako slabotna od zlatenice in obsevanja, da skoraj nič ni uspela potegniti. Zraven vsega je izvajala pritisk še pediatrinja, ki je kar predvidevala, da ne želim dojiti...jaz pa sem bila tako neprespana ( tudi cele noči sem jo imela na prsih) in na robu, da se mi je že mešalo...dodatek sem ji dajala po flaški, ker mi nikakor ni uspelo po brizgalki...kar je privedlo pri mali do sesalne zmede in še bolj otežilo dojenje. Doma sem jo imela neprestano na rokah oz. prsih, da je vlekla, flaško sem pa že 5. dan po prihodu domov pospravila. Kar nekaj dni je trajalo, da je spet normalno vlekla (pri drugem otroku ne bom niti začela z njo)...ko nama je dojenje končno steklo, pa so se začeli krči,tudi po cele dneve- takrat sem bila pa že tako utrujena, izčrpana, nemočna (ko je jokala mala sem tudi jaz)da sem imela podobne misli...ko so le ti minili in je začela spati vso noč, je spremenila prehrambene navade in je začela jesti na daljša obdobja...jaz pa sem jo pristavljala kot prej in mi ni takoj kapnilo, da pa še ni lačna oz. da je že sita( prej je jedla vsako uro in to po 40. min., potem pa kar naenkrat po tri minute na uro in pol(v tistem mesecu pa se je zredila za 1.385kg.)...
zraven vsega pa je še zelo aktivna dojenčica, ki potrebuje dosti pozornosti, saj se kar začne jeziti...zraven nje ne utegnem postoriti skoraj nič.Pa se več ne sekiram, glavno da je zdrava, da dobro napreduje, da je zadovoljna in nasmejana...
Glede odrivanja:tudi moja se, kadar ni lačna...pa sem bila že prepričana, da gre pri njej za ekstenzijski vzorec
pa vso srečo
Citiraj
kamabo
Pri sinu ( danes star 13 let ) smo se tudi mučili z dojenjem tri mesece in prešli na flaško.Na srečo jo je super sprejel in smo si vsi oddahnili on pa lepo pridobival na teži in se normalno razvijal. Pri punčki ( danes 2,5 leti ) enako težave, dojili z muko dva meseca in tudi poskusili flaško in je bilo v redu. Pri obeh sem torej kmalu prešla na flašo in mi ni žal, saj vem kako se je mučiti z dojenjem in nikoli ne veš ali je sit ali ni, pa zbruha..pri flaši vsaj veš koliko dobi. Verjamem, da se boš pravilno odločila, da bo za oba boljše in prijetnejše. Veliko sončka ti želim.
Citiraj
onina
Moja izkušnja...
pri nas so bile tudi težave z dojenjem. Se je kar lepo dojil ene par minut, potem pa pričel odrivati in krčiti noge. Pa sem po nekem času ugotovila, da moram prenehati uživati mlečne izdelke (mleko, jogurti, skute,...) in od takrat je bila dojenje prava poezija. Po 5 minutah je bil še vedno miren in se dojil - prej sem bila pa čisto fertig. Ko je dopolnil 3 mesece, sem pojedla skutino pito - spet je bila kriza. No, potem sem počakala z uživanjem mlečnih izdelkov do 4. meseca in od takrat naprej ni bilo težav. Sem pa v Lekarni kupila kalcij, kot nadomestilo za mlečne izdelke.
Citiraj
arita
Ma ne se sekirat. Jaz sem imam 4,5 let starega sina, ki se žal ni hotel dojiti, kljub mojim prizadevanjem, da bi se dojila ni in ni šlo. Skratka naprej smo se hranili z aptamilom. Je pa res, da je popil od enega leta naprej skoraj vsak dan liter tudi do liter in pol alpskega mleka. Je pa zelo odporen. Do danes ne vem, če je bil bolan trikrat. Pa še to sam prehlad. Obratna slika se je pa pokazala pri hčerki, ki je danes stara leto in pol. Žal sva bile takoj po rojstvu en mesec in pol v bolnici, toda kljub temu da sva se v prvih dneh dojili sem potem prekinila z dojenjem, ker sem bila zelo živčna in so mi dejali da se to prenaša na mledko. Tko, da sva prekinili z dojenjem. Zato ti polagam na srce, da se res ne obremenjuješ s tem, ker to še ne pomeni, da si slaba mama. Je pa res, da je najcenejše in mogoče tudi najboljše za otroka. Če ne gre pač ne gre. Nismo vse rojene za to. Lep dan
Citiraj
S-TINA18
Moja hči je imela enake probleme s prvo hčerkico. Ni in ni hotela dojke, ne nastavka - v glavnem (bruhala, krčila..) : ni se hotela dojiti. Najhujši je bil prvi teden v bolnici, ko so babice na vsak način hotele doseči, da bi se otrok dojil-vendar je to druga zgodba. Na kratko: ko smo hčero prepričali, da naj pozabi na dojenje, smo otroku ponudili kombinacijo Novalaca proti bruhanju in proti krčem-pa se je kot po čudežu vse uredilo. Kupili so tudi posebno usločeno flaško z MEHKO DUDO, mislim da chicco, s katero otrok zajema najmanj zraka pri hranjenju in seveda: podiranje kupčka. Zaradi dojenja pa se ne sekirat - če ne gre, pač ne gre, veliko zdravih otrok leta okoli, ki se niso mogli dojit. Ta prisila obveznega dojenja vam bo bolj škodila kot koristila. Le pogumno in napišite kako vama gre. (Možno pa je tudi, da otrok mleka ne prenaša, kar bi zdravniki morali ugotoviti- v familiji smo imeli tak primer- takega otroka prehraniš s Sojamilom-pa tudi zraste).
Citiraj
[email protected]
Draga mamica!

Kot bi brala svojo zgodbo izpred slabih dveh let. Po prvorojenki, ki je izpraznila dojko in pozneje stekleničko, preden rečeš keks, je sledil šok, ko se je rodila drugorojenka: enostavno ni marala piti. Po hudih preglavicah z dojenjem, ko se je enostavno upirala, pačila in jokala, medtem ko je meni mleko brizgalo na vse strani (zaradi strahu pred izgubo mleka sem si dodatno pomagala še s črpanjem, kar je seveda še spodbudilo laktacijo), sem obupala in ji ponudila stekleničko. Najprej svoje izbrizgano mleko, potem pa še celo paleto prilagojene hrane - nič. En teden, ko je bila stara komaj mesec dni, sva bili hospitalizirani, kjer niso ugotovili popolnoma ničesar. Mene so dali na dieto brez mleka in jajc, njej Pregomin - nobenega izboljšanja. Na koncu so dvignili roke nad nama in naju poslali domov, kljub temu, da s težo ni napredovala. Doma se je kalvarija seveda nadaljevala, šestkrat na dan smo punčki dobesedno tiščali dudo v usta in jo zalivali z mlekom, kolikor je pač šlo. Vmes sem bila z njo zaradi neješčosti pri zdravniku tolikokrat, da sploh ne pomnim, četudi so me večinoma le čudno gledali, saj je otrok s težo še kar napredoval - jasno, ko smo jo pa dneve in dneve dobesedno posiljevali s hrano. Menjavala sem obliko dudic, pa stekeničk, pa jo enkrat hranila z Aptamilom, drugič z Bebo, ji flaško ponujala med spanjem, skratka, ni je finte, ki je ne bi preizkusila. Pri treh mesecih je hči popila včasih 120 ml, takrat smo vsi skakali od sreče, včasih pa samo 20 ali 30 ml. Ker sem bila popolnoma na koncu z živci in izčrpana, sta hodili za vsaj en dekličin obrok dnevno k nam mama ali tašča, za kar jima bom večno hvaležna, in brez nepotrebnih neslanosti in pametovanj hranili otroka. Ne bom pozabila, kako bi morala otroku začeti dajati že naslednji obrok, ker so minile že tri ali štiri ure od začetka prejšnjega hranjenja, medve pa še s prejšnjim hranjenjem nisva končali. Mora, ti rečem. Je pa moj mož že takrat večkrat pripomnil, da mala mogoče enostavno ne mara mleka, kar smo imeli seveda vsi za neslanost, češ, vsak dojenček pa ja mara mleko...

Skratka, naše težave so se v glavnem uredile, ko smo pričeli z gosto hrano, ki sem jo, bolj kot ne iz obupa, začela uvajati že pri štirih mesecih. In glej ga, zlomka, deklica je dejansko začela jesti. Seveda sem ji v hrano veselo dodajala kakšno maslo, pa kislo smetano, da bi bili obroki ja čimbolj kalorični, ampak zdaj, ko se ozrem nazaj, vidim, da brez potrebe. Počasi smo opuščali mlečne obroke, čeprav smo se z njimi mučili še tja do enega leta. Ampak je bilo vseeno dosti manj stresno, saj je deklica še kako rada jedla skutke, pa razne mlečne kašice in podobno.

In sedaj? Punčka je stara 20 mesecev in se krasno razvija.Sicer ni med največjimi in najtežjimi, pa vendar je čisto primerno raščena. Kar se hrane tiče, obožuje bolj mesne stvari, uživa predvsem na kakšnih piknikih s čepapčiči in klobasami. Pa makarone, zelenjavne juhice, krompir v vseh oblikah, tudi kakšno ne preveč papricirano joto, segedin ali polento z golažem z veseljem maže. Nasploh je veliko manj izbirčna, kot njena starejša sestrica, ki je še vedno zaprisežena "mlekarica". Tamala pa sicer tu in tam še vedno spije kaj mleka (predvsem zjutraj), ni pa njegova velika oboževalka. Tako da je očitno res najbolj prav imel moj mož, ko je edini ugotovil, da deklica očitno ni nora na mleko.

Pri nas so se zadeve torej sčasoma uredile, pa sem prepričana, da se bodo tudi pri vas.
Citiraj
šepaše
otrok ima refluks, kot si sama povedala, tako da ne bit tako zamorjena. malo te pa morda daje še poporodna depresija. striktno se drži navodil in sprejmi da ima otrok težavo pa ti bo lažje. če pa se boš še naprej tako počutila pa bi bilo dobro da se pogovoriš z svojim zdravnikom. nič ni narobe če si žalsotna, "depresivna" (namensko pod narekovaji, kerto ti lahko reče kvečemu zdravnik), samo če ne bo šlo drugače poišči pomoč.
Citiraj
Hleneca
Je pa tko. Moja je jokala pri dojenju, ker je bila hipotona in ji polložaj ni odgovarjal. Se veliko sloči nazaj?
Citiraj
majč30
Ja, ko uvedeš GH se stanje res lahko umiri, ampak do tja imata še daleč...če sem prav razumela, je dete staro en mesec...
Nisem zasledila kako punška napreduje?
lp in čim manj težav...
Citiraj
Pokec
Kolegica je lani rodila takšnega palčka, ki ji je povzrčal veliko težav z dojenjem, je bila tudi čisto fertig, ker je bil tudi drugi otrok. Njima je zlafualo z nastavkom, kasneje pa sta tudi nastavke lahko opustila. Probati ni greh, morda je samo prevelik naval mleka, pa malemu ne odgovarja.

In ne sekiraj se preveč, tudi to bo minilo, verjamem, pa da si zdaj čisto na psu. Z mirnimi živci boš lažje prenašala pritisk in ne obremenjuj se z občutki krivde. Probaj pokombinirati dojko in adaptirano, morda je tudi zelo lačen, ko ga daš na dojko in se težje umiri, da bi lepo zagrabil. Saj veš, če smo odrasli preveč lačni, smo tudi kar malo nervozni, ko zavohamo hrano.

Držim pesti za vas. :)
Citiraj
Hleneca
Na flaški je ta problem manjši, ker pač kupiš gostejšo mešanico. Dojenje zna biti pa kriza, verjamem. Napotke proti polivanju najbrž že poznaš (dvignjeno vzglavje, striktno podiranje kupčkov ... ), obstaja tudi način, da se zgosti materino mleko, vendar se ga zdajle ne spomnim. Mogoče poskusiš z brizgo? Vsekakor bi bilo fino, da bi bilo mleko gostejše. Se pa vse skupaj umiri, ko začneš uvajati gosto hrano.
Citiraj
majnica.
zelo podobne težave so bile pri nas pri drugem otroku. In še vedno je problematičen osemletnik - ampak naj te potolažim problematičen je samo pri hrani, sicer je krasen fant. Isto je odklanjal dojko in jaz sem vedno mislilla, da nimam dovolj mleka, da je nervozen, ker pač nič ne priteče, pa je bilo ravno obratno - ko je prišel naval mleka, je glavo obračal stran in jokal...Čez pol ure pa že jok,napenjanje,bruhanje pa seveda moje paničarjenje, da je spet lačen... utrujenost, živčnost, nobenega zadovoljstva... pač prvi meseci niso vedno tako idilični in lepi. Da bi opustila dojenje se mi ne zdi smiselno, ker bo s flašo isto. Naš še vedno je velikokrat pa pomalem. Veš kolikokrat se spomnim, na to, ko je kakšna dobra gostija, on pa poje čisto malo in pravi da je sit. Čez čas pa zopet pride in je že lačen.
Poskrbi zase, naj ga ima še kdo drug, pojdi ven, veseli se, ukvarjaj se z večjim otrokom... Saj vem, govoriti je lahko. Zdrži, boš videla, da lepo še pride.
Citiraj
CincaMarinca
MOrda obstaja možnost, da bi naredila gostejšo mešanico in mu jo dajala po žlički?
Samo razmišljam, ker se mi res smiliš.
Citiraj
težave
Hvala vsem za nasvete. problem je, da sem naredila flašo in nikakor ne sprejme nobenega cuclja, niti dude:((

Ja Mirella mislim, da sem že blizu depresije:((

Upam, da bo minilo. Komaj čakaš, da ga dobiš v roke in začneš uživati, potem pa vse prej kot to. Ena sama matrarija.
Citiraj
mama salama
[quote Tudi jaz]Tudi jaz sem se srečala s podobnimi problemi. To polivanje je groza, ki se še vedno ni čisto končalo, kljub temu, da smo dopolnili že eno leto. Vem kako ti je, ampak preklopi v glavi in začni uživati. Jaz sem se zaradi vseh težav, ki sem jih imela z dojenjem (mala je malo povlekla in zaspala, pa spet povlekla in zaspala,...skratka začaran krog, povrh vsega ima pa še refluks) odločila tako, da sem vedno najprej podojila in nato ji dala še adaptirano mleko AR. Pa sem tako vztrajala do 7 meseca in ja, šlo je veliko, veliko časa, ampak danes si ne morem očitati, da nisem dojila. Je pa bilo naporno za znort in mala je še danes zahtevna tako in drugače. Glej, reci da zmoreš, pejt ven na klepet, da malo odmisliš, kako je vse skupaj težko. Meni je bilo prve mesece za znort, utrujena sem bila, da sploh nisem vedela kje se me glava drži, za večino stvari sem bila sama, ampak sem zmogla. In tudi ti zmoreš. Samo preklopi v glavi. Najdi si mamice z dojenčki za razne klepete. Ti bo lažje.[/quote]

ne pozabi, da ima še enega otroka. tebi je bilo težko z enim, sama priznaš. ona ima še nekoga, ki ravno tako potrebuj njen čas in moč, predvsem pa potrebuje mirno in sproščeno mamico.

moj nasvet - poskusi si izčrpat mleko in ponudi. če ne gre po flaši, probaj z brizgo. na tvojem mestu bi se obrnila tudi na pediatra v porodnišnici, na osebje v laktariju ipd.
Citiraj
mirella
Taki otroci tudi flašo zavračajo in še vedno polivajo...
Malo pomaga gostejše mleko (AR)
Flaša je tudi zato ok, ker lahko vidiš, koliko popije.
Citiraj
flašo v usta pa bo
Kupi aptamil in nahrani otroka, pa bo.
Če zavrača dojenje, res ne razumem, zakaj se toliko mučita.
S tem, ko na silo dojiš, ustvarjaš pritiske in se čustveno ne povežeš z otrokom, delaš precejšnjo škodo - večjo, kot če ne dojiš.
Citiraj
mirella
mi smo poskušali z vsem: dojenje, stekleničke (pa če ni teklo ven, ni hotel vlečt), pa po žlički, pa s šprico, pa na razne finte in različna prilagojene mešanice....taki, z zdravim otrokom si niti predstavljati ne morete, kaj vse probaš, pa ne gre.
Ena je predlagala pogovor z drugimi mamicami....ne bo šlo. Vsaj po mojih izkušnjah ne:) Drugi so pili, se redili, jedli, mame dojile, imele mleka....ti pa dojiš cel dan, mešaš mešanice, zlivaš hrano stran, obleke so vse pobruhane, iz jošk ti teče povsod, samo v otrokova usta ne....vsi ti delijo neke nasvete (dobronamerne), ti željo pomagati...pa ne uspe.

Tudi v bolnišnici je bila sestra pametna, pa je zlila v otroka preko nekega cuclja z veliko luknjo 150ml in preden je končal, so imele celo sobo pobruhano....enostavno ne gre. Otrokov želodček ne prenese oz. ne zadrži, ker refluks pomeni želodčno zapiralko, ki ne dela...


Nekako moraš ugotoviti sama, kaj tvojemu otroku najbolj paše.
Tem otrokom zelo paše, da so pokonci, da so na rokah...mi smo se nosili cele noči, pa jokali, pa se zvijali...žal.

Prvo leto je hudo, drugo je malo boljše in potem gre:) Po 6 pa ni več problemov s hrano:)))
Citiraj
benka987
Ja, težko je biti pameten. Se strinjam s kombinacijo, flaša dojenje. Pa naj otroka kdaj nahrani očka in ti se malo spočij!
Citiraj
Tudi jaz
Tudi jaz sem se srečala s podobnimi problemi. To polivanje je groza, ki se še vedno ni čisto končalo, kljub temu, da smo dopolnili že eno leto. Vem kako ti je, ampak preklopi v glavi in začni uživati. Jaz sem se zaradi vseh težav, ki sem jih imela z dojenjem (mala je malo povlekla in zaspala, pa spet povlekla in zaspala,...skratka začaran krog, povrh vsega ima pa še refluks) odločila tako, da sem vedno najprej podojila in nato ji dala še adaptirano mleko AR. Pa sem tako vztrajala do 7 meseca in ja, šlo je veliko, veliko časa, ampak danes si ne morem očitati, da nisem dojila. Je pa bilo naporno za znort in mala je še danes zahtevna tako in drugače. Glej, reci da zmoreš, pejt ven na klepet, da malo odmisliš, kako je vse skupaj težko. Meni je bilo prve mesece za znort, utrujena sem bila, da sploh nisem vedela kje se me glava drži, za večino stvari sem bila sama, ampak sem zmogla. In tudi ti zmoreš. Samo preklopi v glavi. Najdi si mamice z dojenčki za razne klepete. Ti bo lažje.
Citiraj
 
Opozorilo: Ta tema je že več kot dva meseca neaktivna. Ste prepričani, da želite nadaljevati razpravo?

Da bi preprečili avtomatsko oddajo sporočila/registracijo, prosimo dokažite, da niste robot z uporabo Google reCAPTCHA storitve.
cron