Med.Over.Net

Odgovori: Skrajno ponižanje

Pregled teme
dusidr
Hvala vam za nasvete Ajtim. Si bom malo preučila glede kisline...
Vse dobro vam želim in lep pozdrav,

Dušanka
Citiraj
ajtim
Spoštovana gospa dusidr!

K pisanju me je spodbudila vaša trditev "Pri spopadanju z mojo boleznijo nisem pasivna, saj sama naredim toliko dodatnih, pomožnih terapij, ki ne spadajo v zdravstvo, saj bi si v prvi vrsti želela sama najbolj pomagati."

Sočustvujem z vami, ker sem bil sam na podobnem, le da mi je zdravnica na Psihiatrični kliniki za mojo hudo zdravstveno stisko predlagala jemanje farmakopejsko predpisanih farmacevtikov, s čimer se nisem strinjal in se potem podal na več kot 26-letno medicinsko samoizobraževanje, ki je na koncu obrodilo tako želene sadove in rešitev.

Temeljit komentar bi terjal veliko prostora in bralske pozornosti, zato bom bolj kot ne le nakazal smer samopomoči, ki vam jo predlagam.

Mnogi zdravniki obravnavajo ljudi s FM kot namišljene bolnike, ker sploh ne vedo za vzrok FM in temu primeren je tudi njihov odnos, ki pa ni vreden zdravnika, ki se zaveda pomena Hipokratove zaprisege, "Če ne znaš pomagati, vsaj ne škoduj!" Skratka, dotična doktorica, specialistka MDŠ, si ne zasluži biti naziva zdravnica (!).

Drugič, vzrok vaših težav je kopičenje odvečnih kislin v vezivnih tkivih in telesu nasploh zaradi neprebavljanja zaužite hrane, ki je lahko povsem zdrava in primerna za vaš življenjski slog. Neprebavljena in neizkoriščena hrana namreč zastaja v črevesju in tam gnije, pri čemer nastaja obilo škodljivih, odvečnih kislin, ki pa samodejno prehajajo v kri (ker je blago bazična) in obremenjujejo celotno telo.
[Mnogi ljudje z raznoterimi resnimi in kroničnimi zdravstvenimi težavami tožijo, da imajo preveč kisline v želodcu, vendar ne želodčne, ki je dobrodejna in krvavo potrebna za dobro prebavo, marveč odvečne kisline (!)]

Tretjič, hrana se ne prebavlja in ne izkorišča zaradi manka prebavnih sokov, predvsem želodčne kisline in pepsina.

Skratka, rešitev vaši dolgotrajnih prebavnih težav, gospa dusidr, je jemanje želodčne kisline in pepsina z vsakim obrokom (tudi malico), kar bo omogočilo izkoriščanje zaužitega in postopno zmanjševanje kislinske obremenitve za celotno telo. Posledično se začne FM umirjati in sčasoma izgine.
[Opozorilo: Jemanje želodčne kisline lahko povzroča blago pekočino v požiralniku in želodcu, če sta močno vneta ali celo razjedena zaradi obilja odvečnih kislin, zato je treba v takem primeru začeti z manjšimi odmerki HCl.]

Srečno!
Citiraj
Društvo za fibromialgijo
Ko besede umolknejo ...

Hvala za poslano izpoved, draga Dušanka.
Svetujem, da vas na prihodnje preglede spremlja kdo od vaših bližnjih.
In ne pozabite, da ima "vsak šef svojega šefa".

Vse dobro!
Citiraj
dusidr
Tudi tisti, ki imamo uradno postavljeno diagnozo, se srečujemo s hudimi težavami.

Danes sem bila s strani delodajalca ponovno poslana na zdravniški pregled na medicino dela v našem kraju. Ko sem bila deležna pregleda pri doktorici, specialistki MDŠ, ki je bila dodeljena zame, sem doživela takšno ponižanje z njene strokovne plati in tolikšen čustveni šok, da si tega tudi v sanjah ne bi mogla predstavljati.

Diagnozo FM sem dobila potrjeno na revmatološki kliniki v Ljubljani že pred 15 leti in sem od leta 2008 upokojena za 4 ure. Ker se mi stanje iz leta v leto slabša v smislu vse hujših bolečin in pridružitve novih simptomov, sem bila lani ponovno ocenjena na IK, na kateri pa so mi nadaljnje dodatne pravice zavrnili. S strani vseh specialistov imam napisana mnenja, da bolezen napreduje in da nisem sposobna niti za 4-urno delo (delam težja fizična dela). Danes pa sem pri dotični zdravnici doživela takšno ponižanje, češ da je vse v moji glavi, da sploh ni res, da ne zmorem delati, ampak si vse to domišljam, da bolezen in njena težavna stopnja strokovno sploh ni dokazljiva, da sem se enostavno odločila, da ne bom več delala in ni res, da ne zmorem ...
Skratka, doživela sem takšno ponižanje in odvzem človeškega dostojanstva, da sem izgubila vsa upanja po bolj znosnem življenju z boleznijo. Pri spopadanju z mojo boleznijo nisem pasivna, saj sama naredim toliko dodatnih, pomožnih terapij, ki ne spadajo v zdravstvo, saj bi si v prvi vrsti sama najbolj želela pomagati.

Bila sem marljiva delavka, to lahko potrdijo moji nadrejeni, ampak takšne narave dela resnično ne zmorem opravljati pri najboljši volji. Tudi doma potrebujem trajno pomoč mojih bližnjih, da lahko za silo obvladujem družinsko življenje.

Od specialistke MDŠ sem dobila tudi opozorilo o odvzemu vozniškega dovoljenja, češ da če ne zmorem delati na delovnem mestu, tudi avtomobila ne morem voziti ... Bolj ko sem zdravnici pojasnjevala, da ko vzamem zelo močna zdravila, ne sedem v avto in ne vozim, ker tudi nisem zmožna, bolj sem naletela na gluha ušesa. Rotila sem jo, da sem še kako odvisna od avtomobila (večkratni pregledi pri osebnem zdravniku, drugih specialistih, laboratorijih...). Nič mi ni pomagalo, ponižana sem bila do te mere, da sem doma obležala od obupa. Odvzeto mi je človeško dostojanstvo in odvzeto še tisto malo upanja na izboljšanje življenja, ki si ga sama in moji bližnji kar naprej ponavljamo ... (upanje po boljšem, bolj dostojnem in z manj bolečin oteženem življenju … ker upanje umre zadnje).

Dragi sotrpini, z željo po bolj dostojnem življenju vas prisrčno pozdravljam in vam želim vse dobro s čim manj bolečin!
LP, Dušanka
Citiraj
 
Opozorilo: Ta tema je že več kot dva meseca neaktivna. Ste prepričani, da želite nadaljevati razpravo?

Da bi preprečili avtomatsko oddajo sporočila/registracijo, prosimo dokažite, da niste robot z uporabo Google reCAPTCHA storitve.