Že na Mladi o spolnosti in drugih aktualnih temah sem napisala ta post, ampak me zanima še kaj boste tu rekli, saj je tema bolj primerna na ta forum. Torej… zgodba je sledeča. Pred slabimi 5 mesci sem spoznala enega fanta. Bil mi je takoj simpatičen, ampak sem imela takrat fanta in nisem tega novega poznanstva jemala “resno”. Potem pa sva se vedno več pogovarjala po telefonu, vedno bolj spoznavala in mi je postajal iz dneva v dan bolj všeč. Istočasno sva imela z bivšim ful krizo, ki je nisva znala prebrodit (pa ne zaradi tega tipa, vleklo se je že od prej) in sva končala. Na isti dan je tudi on končal z njegovo, čeprav nisva drug za drugega vedela, da bo temu tako. Po tem se nekaj časa nisva slišala in sem opazila, da ga pravzaprav ful pogrešam. Poklicala sem ga in sva se začela ful videvat, hodit na pijače, v kino, žurat. Slišala sva se vsak dan, pošiljala SMSe. Vedno, ko sva bila skupaj, sva zagreznila za min. 3 do 4 ure; telefonski pogovori so trajali od pol ure pa tudi do ure in pol. Z njim se lahko pogovarjam fuul resne stvari in tudi takšne bedarije, da bi se naju verjetno še v Polju sramovali, če bi naju poslušali. Haha. Enkrat, ko sva bila zunaj, mi je rekel naj se usedem bližje, saj ne grize. Včasih je bil tudi igriv in me enkrat pred spanjem celo vprašal, kaj imam oblečeno… Čisto takšne zadeve, ki jih po moje prijatelji ravno ne počnejo, no. Bilo je res super. Ko je že kazalo, da bova naredila korak naprej… pa se je on umaknil. Sicer z dokaj utemeljenim razlogom, saj je dobil ultimat da čimprej diplomira, ker ga čaka služba. Tako je čez dan delal, zvečer in ponoči pisal diplomo (btw: temo ima takšno, da bi lahko naredil doktorat iz nje – ful je zagrižen za faks)… Vsakodnevni klici so postali vedno bolj redki. Videla sva se 1x na mesec. Ko sem mu namignila, da mi to ni dovolj, sva se začela spet več videvat… vsaj 1x na teden (med tednom je v drugem kraju). Sedaj pa že 10 dni totalni mrk. Prejšnji vikend bi morala iti ven, pa je nekaj vmes prišlo… potem pa nič. Ta vikend sem ga klicala, a ni dvignil, niti klical nazaj. Ponavadi, če se je že kaj podobnega zgodilo, je poklical nazaj takoj ko je mogel ali vsaj poslal SMS… in vedno je imel tehten razlog. Sedaj pa nič. Ne vem, kaj naj si mislim. Sama sem pa preveč ponosna, da bi ga spet nekaj klicala in ga spraševala, če je kaj narobe… Bi rada, da spet on kaj naredi v tej smeri. Čeprav moram pa biti tudi iskrena, da zadnji mesec me je on vabil. Ker prej sem ga velikokrat jaz povabila in je skoraj vedno rekel, da ne more. Sedaj pa čakam, da on kliče… če še bo klical. Saj ne vem. Kriza! Ne bom pretiravala, če bom rekla, da je on eden redkih (če ne celo skoraj edini do sedaj), ki mi je res fuuuul všeč tako vizualno kot karakterno. Še z nikomer se nisem tako dobro ujela kot z njim. Tudi poglede na svet, življenje imava podobne. Imava ista prepričanja, v iste stvari verjameva… Isto misliva glede zvez, otrok,… ma vsega. Če samo povem, da mi je prijateljica, ki me pozna 15 let rekla, da me takšne še ni videla, ko sva ga nepričakovano videli v mestu… potem si lahko mislite, da je čisto odklop. Tudi sam je (bil?) takega mnenja, saj drugače ne bi šel tega praviti svoji prijateljici, da je spoznal eno s katero se ful ujameta, itd. Ne vem… saj lahko bi napisala cel roman okoli tega, a ne bom. Že tako sem napisala preveč.
Zanima me do kam bi vi šli, če bi si nekoga res želeli. Kako bi ga osvojili? Ker ne vem, če sta lahko fant in punca, ki se tako ujameta res samo prijatelja… to sedaj bolj gledam na njegovo stran, če si slučajno tako misli. Samo glede na dogodke izpred 2 mescev, mislim, da tudi on ni (bil?) imun. Ni pa takšen tip, da bi bejbe vlekel za nos ali jih menjaval kot gate… zato ne mislim, da bi se delal norca iz mene. Čeprav pa ne vem kaj bi si sedaj mislila… Povedati mu zaenkrat ne upam, kaj v resnici čutim, saj mi je nekako dal vedeti, da je sedaj diploma in kariera na prvem mestu… čeprav po drugi strani ne morem razumeti, kako je lahko tako odrezal. Ne vem ali naj čakam, da konča z diplomo… samo bog ve kdaj bo to… Ali naj skušam it naprej. Samo vem, da bo slednje zelo zelo težko in se mi po eni strani zdi prav škoda zavreči to, kar sva imela… Hm. Joj, kako sem zmedena.
Če se boste prebili čez to in razumeli, kaj sem želela povedati… se iskreno priporočam za kakšen pameten nasvet. Jaz nisem več dovolj pametna, kaj narediti.

Ne vem koliko časa se sedaj vajino prijateljstvo vleče, vendar v ljubezen ne smemo siliti, ljubezen sama pride, in ko prid jo moramo negovati, da ostane, kajti nič je ne more prikleniti, da ne bi odšla, samo ljubezen lahko obdrži ljubezen.

Seveda pa ničesar ne skrivaj in tudi to povej, kajti ljubezen ima zelo rada iskrenost.

Primož

ona, “umik”, ki ga opisuješ niti ni tako nenavaden. Moški, ki s(m)o zelo ciljno usmerjeni znamo občasno počistiti vse “moteče vplive” za dosego tega cilja.

To je sicer zelo uporabna lastnost, hudič je samo v tem, da se moramo naučiti pri tem upoštevati tudi partnerko… za katero pogosto pričakujemo, da bo razumela… pa ponavadi ne :(. In to učenje traja… pa občasno nam je treba tudi povedati, kaj pravzaprav potrebujete… vsaj kakšen signal, da nam res kaj pomenite, kakšen nenamenski klic, objem, trenutek nežnosti… saj smo le moški… in tega večinoma praviloma ne vemo že “by design”.

In diploma & start kariere sta nedvomno ključna za kakršno koli prihodnost, samo ali v dvoje, če pa je tip zraven še bolj “zagrebene” sorte, ki želi vse pripraviti perfektno, potem pa sploh…

Zadeva ni nujno kritična, samo potrpeti boš morala, kar pa je vprašanje, ali zmoreš. Glede na to, da praviš, da je zadnje čase klical predvsem on, nek interes očitno obstaja, samo da ne veš točno, kakšen.

Lahko ga pokličeš tudi sama, na kratko, v stilu “sem želela samo slišati tvoj glas”, pošlješ kakšen šaljiv sms, tom-tom kartico ali kaj podobnega… nekaj takšnega, da se bo ob tem nasmehnil, da mu boš priplavala iz spomina pred oči, da pa ga hkrati ne sili in obvezuje h takojšnji akciji. Trenutno bi se ob pritisku obveze verjetno kvečjemu še bolj umaknil.
Ne bi pa bilo slabo, da vzpostavita nek kontakt… računaj samo, da če ga boš poklicala sredi pisanja diplomske, verjetno ne bo najboljše volje… če delaš kreativne stvari, ki zahtevajo visoko stopnjo abstrakcije in koncentracije, te zmoti vsaka zadeva, pa četudi imaš na telefonu žensko svojega življenja 🙂 Tako da poišči ustrezen trenutek, ko veš, da še ni polno zatopljen v delo.

Srečno 🙂

Ojla!

Če ti je ta fant ful všeč, potem se vzemi v roke in ne letaj za njim. V zvezi mora biti aktiven faktor moški – če od njega ni iniciative, potem je stvar obsojena na propad. Vse, kar lahko stori ženska je, da čaka in da se ljubeznivo odziva na njegove iniciative. Vem, da je zelo težko, ampak se splača!! Mirne živce in veliko potrpljenja!!!

Če želiš izvedeti kakšne podrobnosti in detajle, preberi knjigo Moški in ženska na zmenku, avtor John Gray.