Pozdravljeni
Večkrat pogledam na to stran v iskanju podobnih mojih težav in v upanju kakega odgovora zakaj se mi lih to dogaja…
S partnerko smo skoraj 15let,imamo 3 šoloobvezne otroke, normalno situirani in kar se tiče financ imamo tolko da lahko normalno živimo. Brez nekih dopustov in podobno ma za preživet imamo in tolko da otrokom nemanka tudi nič, ljubljeni so…
S partnerko se normalno razumemo, včasih kakšni manjši prepiri in tišina po kak dan ma nič kej resnega..
No in sedaj moj problem..
V življenju nisem se nikoli zaljubu tolko kot ki sem se zaljubu sedaj.. Pravzaprav nisem niti vedu kaj pomeni pojem bit zaljubljen.. Samo problem je ta da to osebo ki tolko ljubim in želim vsako minuto v dnevu ni moja partnerka. Ampak sodelavka ki je isto poročena in ima 1ga otroka, pa povrhu tega je še 7 let starejša.. 47..
Pred 4mi leti ko je imela r.d. malo v hecu dok sem ji voščil za njen r.d. smo se prvič poljubila.
Pol sem si mislu malo za šalo da bi lahko provala si kaj več in tako da smo tu pa tam se nekje dobivala vmes službe in smo se poljubljala in stiskala božala…
To je trajalo kak mesec pol pa smo se nekako pomenla da nesmemo dlje da ni to prau kar delamo in da končamo pri temu.
Nakar po neje 3h letih se je ponovno zgodilo.. In to se je dogajalo vedno več.. Smo se klicala, pisala sporočila..
Morem dodat da pravega sexsa nismo nikoli imela saj smo oba zauzeta in nas dokaj po mestu vsi poznajo in nemoremo glih bilomam it in se dat dol…
Sedaj po enem letu vsega tega sem ji priznau da jo iskreno ljubim in ne to da sem samo njej priznau ampak sam pri sebi tudi čutim da nisem nikoli tolko si nekoga želeu imet zraven kot ki si želim njo..
Mojo partnerko imam rad ampak kot mater mojih otrok in ne čutim tega kar čutim do sodelavke..
Zmeden sem ki sedaj sodelavka je priznala tudi da nonstop misli o meni in je vse tolko boleče ki nemoremo biti skupaj in se je obločila da se želi odaljit od mene.. A jaz tega ne morem dojet zakaj ko se tolko oba želimo in ljubimo da nemoremo skupaj bit..
Ona je tolko prisrčna in čutna ženska da je raje v zakonu z svojim in trpi to boličino sama v sebi kot pa da trpijo otroci i vse ostale družine z partnerji vmes..
A jaz pa nemorem nikakor da ne mislim nonstop na njo..
NEVEM KAJ NAREDIT.. RES NEVEM..
Že samo da je zraven mene brez da bi kaj spregovorila sem veseu..
In zdej ko pa si želi odaljit od mene, se mi meša… Pišem ji sporočila in kličem pa noče nič mi odgovorit…
A vem da tudi ona trpi v temu saj vseeno tu pa tam ko nam je dana prilika in smo sama v službi se objamemo in poljubimo pa čutim in vidim ji v očeh to boličino ki jo doživljam tudi jaz in to kar nam trže duše…
Vem da bojo padli raznorazni komentarji samo res to je treba doživet da lahko sploh pokomentiraš to mojo zgodbo…
Tako da bilokoga ki je to doživeu naprošam za nasvet…
KAKO DA GREM NAPREJ V ŽIVLJENU…
HVALA..

Pozdravljen. Čutim, da si v podobni situaciji kakor jaz s tem, da sem jaz 15 let starejša od njega, enako se ljubiva v vezi sva že 5 let, jaz poročena, on samski in v vsem sva kompatibilna, ko pa me popade ljubosumje me drži cel teden in on to vse prenaša…prišla sva že do točke , da se skupaj preseliva, pa sem si v ozadju mislila, kaki idiot zdaj ti bom vrnila in obratno…nonstop tekmujeva a se ljubiva nenormalno, če se nekaj časa ne vidiva je stanje isto…ves čas imam pred seboj, ne morem ti dati otroka, nič, ker sem starejša, on je star šele 32 ampak tako predanega moškega ženski še nisem srečala….govori eno dela drugo, enkrat me ljubi, pol me sovraži, kasneje zopet bi bil z menoj, drugi dan spet ne…vse pa naredi vedno kakor jaz rečem, četudi mu živce požrem do dna je drugi dan spet v mojem objemu in jaz prav tako v njegovem…5 let se obnašava kakor, da jaz nimam moža (mož seveda ne ve nič in nič ne sluti). Kako je to mogoče me ne vprašajte, ker moj ljubimec hodi k nam domov…že leta…ko to nisva bila…Obratno bi jaz ugotovila…on ne, ali pa smatra, da mu mlajši ne more bit konkurenca. Skratka popolnoma različna karakterja sta in po pameti in izgledu, en intelektualec z dobro kariero in situiran, ljubimec pa kmet s službo…

Težava je v tem, da sva že 5 let kakor, da sva midva par in ne obratno-nisva tipična ljubimca, ampak par, ki preži vsak trenutek skupaj, sobote in nedelje, ko sem z družino si on najde dodatno delo itd. Vglavnem ljubiva se ampak sva prišla do točke, ko je potrebno nekaj narediti. Težava je v tem, da sva nenehno v začaranem krogu, pa gre in spet pride in grem jaz in drug dan spet pridem nazaj, se pustiva-kakor, da je zdaj res konec in to že cca. 100 x, ampak nikoli ni konec…po večini hodi on vedno nazaj, vsaj zadnji dve leti je bilo tako. Sedaj pa mi zadnje 3 mesece vrača, vso tisto igranje-besedno…zafrkavanje, izpade ipd. Naj povem, da ga zadnje pol leta moti tudi mož…predlagal je da se skupaj preseliva, pred dobrim mesecem, danes ko vam to pišem pa da je konec in, da me ima rad, ampak da tako več ne gre naprej, ker ne čuti več tisto kar je bilo pred 5 leti…Kaj svetujete? Naj se umaknem? Saj razen banalnosti težav med seboj nimava, drugo, življenje je prekratko, zakaj ne bi poskusila biti srečna z njim čeprav 2 meseca, zakaj si ljudje delamo takšne težave? Nikoli ga niso motila moja leta, ne razlika ne, ne da mu ne morem dati otroka ipd….Imava se rada, vsakič ko je govora o tem, da prekineva ali da me zapušča ima solzne oči, vsakič govori, da me ima rad itd. Naj omenim še, da sva se že 100 x poslovila pa nikoli zares ne prekineva-zmeraj hoče ostati v kontaktu ali bff, in vsakič, ko ga vprašam zakaj reče, da sem jaz jaz. Po eni strani reče, da se je odločil, da me pusti, da prekineva po drugi pa, da se boji, da bi jaz kasneje njemu očitala, da nama ni uspelo, jaz pa sem med tem časom zafrknila zakon. Kaj se mene tiče sem ga že pred 5 leti ne…torej si postavlja vprašanja, kaj pa če bi itd…

Prosim za nasvet, ker ne vem kaj naj naredim, bojim se, da ko me vidi bo spet enako, da bova spet nekaj časa skupaj (drugih žensk ni v njegovem življenju), potem bo spet mene popadel komunikacijski bes in potem bova spet skregana (za par ur), namesto, da bi zaživela sama, dejstvo je namreč, da smo v vezi trije….moža ne ljubim več, je pa res, da do mene nikoli ni bil nesramen…nimam razloga, da ga zapustim, razen tega da ga ne ljubim. Ljubim ljubimca, vendar imam spet druge pomisleke (15 mlajši, nima še otrok, ne izkušenj) ali mu bom uničila življenje če grem z njim v vezo? Njegov odgovor zakaj gre narazen z menoj, raje je celo življenje sam brez ljubezni, kakor da še prenaša komunikacijsko nestabilno osebo ali, da bi mu vsakič ob kaki napaki očitala to in to…..ampak mu očitam banalnosti, zakaj si njo dodal na FB itd…se pravi ob vsem presingu mu očitam banalnosti, on me ima rad, ampak sva prišla do točke, ali odditi zares ali nekaj ukreniti… Če se umaknem mu dam svobodo, po novi ženski, otroku, morda ne ljubezni ali pa tudi to…če pa se ne umaknem, bo dobil samo mene z ljubeznijo in brez možnosti imeti svojega otroka….Prosim svetujte ali mu uničujem življenje s tem, ko ga držim ob sebi, čeprav se imava rada ne glede na ozadje?

Vsa ta čustva so verjetno plod hormonov, ki podivjajo tam okoli 40-50. leta, temu dodaj še slast prepovedanega, pa dobiš idealno kombinacijo, ki je že marsikomu uničila zakon v srednjih letih. Nimam sicer navade pisat po forumih, ampak sem slučajno videl tvojo zgodbo in ti bom napisal svojo izkušnjo iz katere sem se veliko naučil. Tudi jaz sem poročen z otroci in me je par let nazaj takole vrglo. O čustvih nisem imel kaj dosti pojma in sem mislil, da se mi dogaja ljubezen mojega življenja. Noro je, kako v takšnem stanju idealiziraš ljubico in si slep za vse zelo očitne bizarnosti. Po tem, ko sem se odločil, da prekinem in so hormoni spustili, sem se zgrozil nad tem, kaj sem počel in s kom sem to počel. Me je kar sram napisat, namreč ženska, s katero sem bil še malo prej zasvojen, je bila v osnovi lezbijka, psihično motena in v resnici prav nič privlačna. Še danes se zgrozim, kadar pomislim, kakšne posledice bi lahko imelo moje takratno obnašanje in še vedno mi je hudo, da sem tako grdo izdal in prizadel partnerko. Nauk moje zgodbe: Prvič – zaljubljenost je zadevanje s hormoni in nima kaj dosti skupnega z ljubeznijo. Drugič – v takšnem stanju ne sprejemaj življenjskih odločitev, ker ti zna biti kasneje žal – počakaj, da mine. Tretjič – ne pusti, da vmešavanje tretje osebe vpliva na odločitev glede tvoje trenutne zveze. Če nisi zadovoljen s sedanjim razmerjem, se najprej razidi, bodi nekaj časa sam in šele nato začni novo razmerje. Streznitev, ki pride, ko spustijo hormoni, je lahko kruta.

Hvala za odgovor…res je, streznitev je lahko kruta, ampak moj mož mi v 25+ letih ni bil nikoli toliko predan kakor ljubimec v 5 in drugo, sta pa popolnoma različna karakterja….En zrel, predan družini, naju finančno priskrbi, ne daje pa ljubezni, ne zna je…izgleda, da je res nekaj na tem, da si izbiram čustveno nedostopne osebe, saj je tudi pri ljubimcu trajalo kar nekaj časa, da se je odprl, podrl njegove okvirje-zid, ego in mi začel čustva vračati….je pa naredil vse zame, kakor po domače naredijo cucki, tudi po higienske pripomočke je šel če sem ga poslala….Sedaj sva v fazi OFF, če pogledam njegovo družino so nekako vsi nedostopni hladni, vsi njegovi strici in tete nimajo urejenih družinskih vezi in menim, da bi tudi on s temi zidovi lahko naredil to meni….? Ljubimec je prepovedan sadež res je, mož je 20 let starejši, lepši od njega, bolj ohranjen in seveda izobražen, ljubimec pa ima tisto nekaj, kar ženske sicer na zunaj ne opazimo, ker ni ne lep, ne postaven, ne simpatičen, ne tip, po domače kmet dobesedno kmet s traktorjem in egom do neba, pa vendar me je pritegnilo to, da pa naredi vse za žensko…torej čisto nasprotje moža. V samem ozadju pa imam vedno tisto, 15 let si starejša, ne moreš mu dati otroka, uničila mu boš življenje če ga boš privezala nase….itd…Ima pa še eno napako, ki ne vem niti kam naj jo dodam…Namreč pred leti si je omislil sex s sorodnico-mrzlo sestrično. A mi lahko kdo pojasni če je to normalno in kakšna oseba je torej on? Kaj naj naredim? Ko se bova srečala bova spet na istem pa nekaj dni ok, potem spet rušenje, ker prav iz tega vidika sem jaz ljubosumna, čeprav se mene v tistem času to ni tikalo, vendar mu vsakič njo omenjam…Kaj ima človek v glavi, da se lahko zapali na sorodnico pa če je ne vem kako lepa. Zame je sorodnik sorodnik in prepovedan sadež v vsakem primeru… Kašna oseba je torej on, da je to dopustil sebi ? In ona tudi seveda-motene osebnosti….Imam ga rada, ampak glede na tvoj odgovor vse manj….in razmišljam kdo sploh je, ne odpre se po vsakem prepiru se zapre še bolj in postavi zid, katerega moram jaz topit in razbijat….Ne zna se soočati s težavami, zato se raje zapre…Primer: za novo leto sem ga razjezila (ljubosumje) in je raje bil in praznoval s kolegi, kakor fizično z menoj, čeprav mi je vso silvestrovo pisal smse, do mene je imel 50 metrov, ampak ni naredil koraka da bi bila skupaj…Kaj to pove o njem in kaj o meni’ Naj povem, da ko me popade ljubosumje, sem kakor kača…jezik mi leti v eno…..

Res ne razumem, kako eni lahko furate zakonsko življenje, imate otroke, službo in vzporedno še ljubice in ljubčke? Ima vaš dan morda 48 ur? Ali preprosto zaradi tega, ker se toliko posvečate ljubčkom in ljubicam izvisijo vaši otroci in možje/žene?

Kot drugo se mi zdi prav katastrofa, koliko je zlaganih zakonov. Varate, se sprenevedate, skrivate, lažete osebam s katerimi ste poročeni in to očitno brez kančka slabe vesti. Totalno brez morale. Ne vem, kako se lahko še v ogledalo pogledate in si mislite, kako ste karakterno fajn osebe?
Poden, res.

Hvala za odgovor…res je, streznitev je lahko kruta, ampak moj mož mi v 25+ letih ni bil nikoli toliko predan kakor ljubimec v 5 in drugo, sta pa popolnoma različna karakterja….En zrel, predan družini, naju finančno priskrbi, ne daje pa ljubezni, ne zna je…izgleda, da je res nekaj na tem, da si izbiram čustveno nedostopne osebe, saj je tudi pri ljubimcu trajalo kar nekaj časa, da se je odprl, podrl njegove okvirje-zid, ego in mi začel čustva vračati….je pa naredil vse zame, kakor po domače naredijo cucki, tudi po higienske pripomočke je šel če sem ga poslala….Sedaj sva v fazi OFF, če pogledam njegovo družino so nekako vsi nedostopni hladni, vsi njegovi strici in tete nimajo urejenih družinskih vezi in menim, da bi tudi on s temi zidovi lahko naredil to meni….? Ljubimec je prepovedan sadež res je, mož je 20 let starejši, lepši od njega, bolj ohranjen in seveda izobražen, ljubimec pa ima tisto nekaj, kar ženske sicer na zunaj ne opazimo, ker ni ne lep, ne postaven, ne simpatičen, ne tip, po domače kmet dobesedno kmet s traktorjem in egom do neba, pa vendar me je pritegnilo to, da pa naredi vse za žensko…torej čisto nasprotje moža. V samem ozadju pa imam vedno tisto, 15 let si starejša, ne moreš mu dati otroka, uničila mu boš življenje če ga boš privezala nase….itd…Ima pa še eno napako, ki ne vem niti kam naj jo dodam…Namreč pred leti si je omislil sex s sorodnico-mrzlo sestrično. A mi lahko kdo pojasni če je to normalno in kakšna oseba je torej on? Kaj naj naredim? Ko se bova srečala bova spet na istem pa nekaj dni ok, potem spet rušenje, ker prav iz tega vidika sem jaz ljubosumna, čeprav se mene v tistem času to ni tikalo, vendar mu vsakič njo omenjam…Kaj ima človek v glavi, da se lahko zapali na sorodnico pa če je ne vem kako lepa. Zame je sorodnik sorodnik in prepovedan sadež v vsakem primeru… Kašna oseba je torej on, da je to dopustil sebi ? In ona tudi seveda-motene osebnosti….Imam ga rada, ampak glede na tvoj odgovor vse manj….in razmišljam kdo sploh je, ne odpre se po vsakem prepiru se zapre še bolj in postavi zid, katerega moram jaz topit in razbijat….Ne zna se soočati s težavami, zato se raje zapre…Primer: za novo leto sem ga razjezila (ljubosumje) in je raje bil in praznoval s kolegi, kakor fizično z menoj, čeprav mi je vso silvestrovo pisal smse, do mene je imel 50 metrov, ampak ni naredil koraka da bi bila skupaj…Kaj to pove o njem in kaj o meni’ Naj povem, da ko me popade ljubosumje, sem kakor kača…jezik mi leti v eno…..
[/quote]

Sem prebrala oba tvoja zapisa in na koncu mi je prvo prišlo na misel: “ma da se ti da vse tole!”
Vse skupaj nima nobene veze z ljubeznijo.
Ima pa s hudim manjkom pozornosti, ki jo očitno nisi dovolj pridobila ne v primarni družini kot tudi ne v teh četrt stoletja plus, od moža.
Nikjer ne omenjaš otrok, svojih lastnih?
Nič ne pišeš ali imata z možem otroke, imaš kakšnega, nisi (ti? Mož?) zavestno želela imeti otrok, nista mogla imeti otrok, ali so ti že odrasli?
Namreč pri branju je občutek, da imaš preveč časa, kar samo po sebi ni nič narobe, če je človek znotraj sebe kolikor toliko najden, se pozna, ve kaj hoče.
Pri tebi pa je ob branju občutek, da si daleč od tega.
Ne veš (še vedno) pravzaprav, kdo si in kaj bi sploh rada.
Pri 20tih je to normalno, pri 47tih pa…prej ovira kot vzpodbuda.
Namreč, še vedno je čas sicer, da še kaj pogruntaš, a se mi zdi, da motivacijsko niti približno še nisi tam.
Zakaj si se zaciklala na ravni 20 letnice, pa je vprašanje za kakšnega strokovnjaka.

Torej tvoja gonilna sila je zatreskanost, ali še bolje fiksacija v fantazmo osebka, ki naj bi ti občasno pokrival en ogromen manjko pozornosti, ki pa jo dobivaš in si jo sposobna zaznavati le v dramatičnih odzivih, in kontradiktornih dejanjih, tako tvojih kot njegovih (vroče-hladno, on-off itd).

Ideja o skupnem koraku naprej, v neko stabilno partnerstvo z njim, preprosto ne pije vode in se bo zrušila ob prvem realnem “normalnem” konfliktu, ki ga niti približno ne bosta znala reševat, še manj pa rešit.
Podobno kot da daš triletniku, da se igra s flaško varikine, ali z vžigalnikom.

Vaju poganja ravno to, kar imata zdaj, nevrotično histeričen odnos, ki nima nobene veze z zrelostjo čustev, ne enega in ne drugega, in je daleč premalo, da bi lahko samo to kar imata zdaj, bilo sposobno ohraniti partnerstvo kvalitetno in ga sploh kamorkoli peljat na dolgi rok.

Če se ti pri skoraj 50tih da hopsat kot najstnica v diskaču, pač hopsaj, gore dole, vamo tamo, dokler pač lahko, nikar pa ne spreminjaj zadev v sfere, katere definitivno zahtevajo precej več kot to, kar sta si trenutno drug drugemu sposobna ponujat…

P.S.
Za moža pa ne bi bila ravno prepročana, da nič ne ve.
Mogoče se mu samo ne da ukvarjat z vsem skupaj.
Ker dejansko se človek vpraša; ma dej ženska, pa da se ti da vse tole…🙄

Hvala za odgovor…res je, streznitev je lahko kruta, ampak moj mož mi v 25+ letih ni bil nikoli toliko predan kakor ljubimec v 5 in drugo, sta pa popolnoma različna karakterja….En zrel, predan družini, naju finančno priskrbi, ne daje pa ljubezni, ne zna je…izgleda, da je res nekaj na tem, da si izbiram čustveno nedostopne osebe, saj je tudi pri ljubimcu trajalo kar nekaj časa, da se je odprl, podrl njegove okvirje-zid, ego in mi začel čustva vračati….je pa naredil vse zame, kakor po domače naredijo cucki, tudi po higienske pripomočke je šel če sem ga poslala….Sedaj sva v fazi OFF, če pogledam njegovo družino so nekako vsi nedostopni hladni, vsi njegovi strici in tete nimajo urejenih družinskih vezi in menim, da bi tudi on s temi zidovi lahko naredil to meni….? Ljubimec je prepovedan sadež res je, mož je 20 let starejši, lepši od njega, bolj ohranjen in seveda izobražen, ljubimec pa ima tisto nekaj, kar ženske sicer na zunaj ne opazimo, ker ni ne lep, ne postaven, ne simpatičen, ne tip, po domače kmet dobesedno kmet s traktorjem in egom do neba, pa vendar me je pritegnilo to, da pa naredi vse za žensko…torej čisto nasprotje moža. V samem ozadju pa imam vedno tisto, 15 let si starejša, ne moreš mu dati otroka, uničila mu boš življenje če ga boš privezala nase….itd…Ima pa še eno napako, ki ne vem niti kam naj jo dodam…Namreč pred leti si je omislil sex s sorodnico-mrzlo sestrično. A mi lahko kdo pojasni če je to normalno in kakšna oseba je torej on? Kaj naj naredim? Ko se bova srečala bova spet na istem pa nekaj dni ok, potem spet rušenje, ker prav iz tega vidika sem jaz ljubosumna, čeprav se mene v tistem času to ni tikalo, vendar mu vsakič njo omenjam…Kaj ima človek v glavi, da se lahko zapali na sorodnico pa če je ne vem kako lepa. Zame je sorodnik sorodnik in prepovedan sadež v vsakem primeru… Kašna oseba je torej on, da je to dopustil sebi ? In ona tudi seveda-motene osebnosti….Imam ga rada, ampak glede na tvoj odgovor vse manj….in razmišljam kdo sploh je, ne odpre se po vsakem prepiru se zapre še bolj in postavi zid, katerega moram jaz topit in razbijat….Ne zna se soočati s težavami, zato se raje zapre…Primer: za novo leto sem ga razjezila (ljubosumje) in je raje bil in praznoval s kolegi, kakor fizično z menoj, čeprav mi je vso silvestrovo pisal smse, do mene je imel 50 metrov, ampak ni naredil koraka da bi bila skupaj…Kaj to pove o njem in kaj o meni’ Naj povem, da ko me popade ljubosumje, sem kakor kača…jezik mi leti v eno…..
[/quote]

Ne bi raje najprej v svoji glavi popucala, ker glede na leta si, povedano preprosto, totalno zmešana, otročja, neuravnovešena, blesava, v tebi ni nobene življenjske modrosti … verjetno posledica tega, da si se poročila “z očetom” in ti nikoli ni bilo treba odrasti. Drugačen moški od tega mladega in očitno tudi ne ravno čisto diht ljubimca te niti ne bi prenašal.

Sem prebrala oba tvoja zapisa in na koncu mi je prvo prišlo na misel: “ma da se ti da vse tole!”
Vse skupaj nima nobene veze z ljubeznijo.
Ima pa s hudim manjkom pozornosti, ki jo očitno nisi dovolj pridobila ne v primarni družini kot tudi ne v teh četrt stoletja plus, od moža.
Nikjer ne omenjaš otrok, svojih lastnih?
Nič ne pišeš ali imata z možem otroke, imaš kakšnega, nisi (ti? Mož?) zavestno želela imeti otrok, nista mogla imeti otrok, ali so ti že odrasli?
Namreč pri branju je občutek, da imaš preveč časa, kar samo po sebi ni nič narobe, če je človek znotraj sebe kolikor toliko najden, se pozna, ve kaj hoče.
Pri tebi pa je ob branju občutek, da si daleč od tega.
Ne veš (še vedno) pravzaprav, kdo si in kaj bi sploh rada.
Pri 20tih je to normalno, pri 47tih pa…prej ovira kot vzpodbuda.
Namreč, še vedno je čas sicer, da še kaj pogruntaš, a se mi zdi, da motivacijsko niti približno še nisi tam.
Zakaj si se zaciklala na ravni 20 letnice, pa je vprašanje za kakšnega strokovnjaka.

Torej tvoja gonilna sila je zatreskanost, ali še bolje fiksacija v fantazmo osebka, ki naj bi ti občasno pokrival en ogromen manjko pozornosti, ki pa jo dobivaš in si jo sposobna zaznavati le v dramatičnih odzivih, in kontradiktornih dejanjih, tako tvojih kot njegovih (vroče-hladno, on-off itd).

Ideja o skupnem koraku naprej, v neko stabilno partnerstvo z njim, preprosto ne pije vode in se bo zrušila ob prvem realnem “normalnem” konfliktu, ki ga niti približno ne bosta znala reševat, še manj pa rešit.
Podobno kot da daš triletniku, da se igra s flaško varikine, ali z vžigalnikom.

Vaju poganja ravno to, kar imata zdaj, nevrotično histeričen odnos, ki nima nobene veze z zrelostjo čustev, ne enega in ne drugega, in je daleč premalo, da bi lahko samo to kar imata zdaj, bilo sposobno ohraniti partnerstvo kvalitetno in ga sploh kamorkoli peljat na dolgi rok.

Če se ti pri skoraj 50tih da hopsat kot najstnica v diskaču, pač hopsaj, gore dole, vamo tamo, dokler pač lahko, nikar pa ne spreminjaj zadev v sfere, katere definitivno zahtevajo precej več kot to, kar sta si trenutno drug drugemu sposobna ponujat…

P.S.
Za moža pa ne bi bila ravno prepročana, da nič ne ve.
Mogoče se mu samo ne da ukvarjat z vsem skupaj.
Ker dejansko se človek vpraša; ma dej ženska, pa da se ti da vse tole…🙄
[/quote]

Hvala za odgovor. Vsekakor se mi to več ne ljubi, ne meni ne njemu, vendar je potrebno nekaj ukreniti. Vem, da se v takšni situaciji ne morem odločiti za nič, saj bi bilo narobe v vsakem primeru. Najprej moram razčistiti pri sebi potem pa pri njemu. Imam že odraslega samostojnega otroka. Da sva prišla do točke histeričnega odnosa je kriv njegov sex s sorodnico če tega nebi zvedela) mogoče nikoli ne bi izvajala ljubosumnih scen, on pa v njih nenormalno dobro sodeluje…nikoli ne nehava, jaz rečem eno, on drugo in se lahko nadaljuje tudi po cel dan pisarjenja in tekmovanja…2,5 leti pa sva bila brez enega prepira (dobesedno).
Časa imam dovolj, uspem poleg službe, domačih opravil tudi poskrbet zanj, ker imam vse drugo poskrbljeno. Torej imam preveč prostega časa….Otroka mu ne morem dati iz drugih zdravstvenih težav, sicer bi mogoče že storila to napako (se zavedam) da je on samo nadomestilo za tisti manko, ki ga ni doma, s tem, da mi drugače ni všeč niti vizualno niti karakterno…Očitno me vleče k njemu samo to, da naredi vse zame, ne glede na čas, dan ali zasedenost, kjerkoli in kadarkoli… Zadnje mesece se sicer v tem kontekstu ohlaja, ampak sem razlog spet jaz s svojimi izpadi…Enostavno ne morem predelati dejstva, da se je lahko kdo sposoben odločiti za sex s sorodnico, čeprav ne v času, ko sva se spoznala midva.

Tako, da se zavedam vse bolj tega, da ga moram spustiti iz rok saj se me on oklepa bolj kakor jaz njega (oziroma igram, motam ga, ker vem, da ga lahko motam) čeprav pri mojih letih to naj nebi bilo dopuščeno se dogaja, žal…Enostavno imava histerične odnose, ker on to sam dovoljuje….Naj omenim kako to poteka: sedaj čaka, da mu vrnem ključe od stanovanja…
Mu napišem sms, če je doma, odgovori šele drug dan, da ne.
Mu napišem, da sem nameravala vrnit ključe (on odgovori: aja-bova že), medtem, ko me je v ponedeljek 3x klical zaradi ključev…, jaz njemu nazaj zanimivo, če pa je bila že taka panika in v tistem spet napiše, potem pa pridem danes po njih…skratka na vsak način me je hotel videt-neodločen je glede mene, vedno znova in znova…In pol jaz njemu nazaj, da ne gre, ker me ni itd….skratka…situacijo bi rada komunikacijsko umirila in se ga dejansko odvezala, zato sem se obrnila na vašo pomoč. Vseeno je 5 let preživetih z nekom vsak dan ogromno in ni nekaj kar bi človek kar zavrgel ali pozabil… On bo še težje saj so moje stvari pri njemu, ki ga bodo vsak dan spominjale name, še dolgo. In še nekaj v diskača na hopsanje pa ne hodi niti on, on je kmet s traktorjem in razen dela druga ne vidi, še časa za druge ženske nima…FB in Instagram morda da najde kaj, drugače v reali težko…Problem je ker naju družba povezuje in se bova na tak način težko izognila drug drugemu, vse naju povezuje…prav iz tega razloga se tudi on ne morem odlepiti od mene, povsod kjer vabijo mene je vabljen tudi on…Prijateljem govori, da bi me takoj oženil, po drugi strani pa utopil v žlici vode….
Šele ob vas tudi ugotavljam in vidim njegove napake, namreč ima izredno grdo napako, da vpričo mene zmeraj gleda druge ženske in komentira, za vsako se obrne in vsako komentira, seveda mene spravlja ob živce in ga najedam….Ter še njegova največja napaka (čustveno nedostopen, postavi zid in se ne zmeni za nikogar, ker misli, da ima vedno on prav) ko se skregava sva vsak v svojem kotu in se zapirava vase, tako, da si po telefonu teživa itd…začaran krog….Sedaj sva v tišini že nekaj dni, torej rešujeva situacijo, nisva se ne videla ne slišala, kar je v 5 letih rekordno… Naj podam še njegov karakter, ko se je razšel z njegovo prejšnjo punco ji ni dal niti možnosti pojasnila zakaj jo zapušča, živela sta skupaj 7 let, on pa je samo odšel brez pojasnila in ji nikoli več ni odgovoril. Naredi led in zid….Do mene sicer ni tak, povezujejo naju še druge zadeve, ki niso za sem zato mi bo do konca življenja hvaležen…zato želi, da sva bff, čeprav mi je nekdo rekel, da želi biti bff, ker se enostavno ne more odcepiti od mene….in s tem izgovorom bff išče zmeraj pot spet nazaj…

Kaj in kako naj naredim, da bo za oba vredu in znosno?

Hvala za odgovor. Vsekakor se mi to več ne ljubi, ne meni ne njemu, vendar je potrebno nekaj ukreniti. Vem, da se v takšni situaciji ne morem odločiti za nič, saj bi bilo narobe v vsakem primeru. Najprej moram razčistiti pri sebi potem pa pri njemu. Imam že odraslega samostojnega otroka. Da sva prišla do točke histeričnega odnosa je kriv njegov sex s sorodnico če tega nebi zvedela) mogoče nikoli ne bi izvajala ljubosumnih scen, on pa v njih nenormalno dobro sodeluje…nikoli ne nehava, jaz rečem eno, on drugo in se lahko nadaljuje tudi po cel dan pisarjenja in tekmovanja…2,5 leti pa sva bila brez enega prepira (dobesedno).
Časa imam dovolj, uspem poleg službe, domačih opravil tudi poskrbet zanj, ker imam vse drugo poskrbljeno. Torej imam preveč prostega časa….Otroka mu ne morem dati iz drugih zdravstvenih težav, sicer bi mogoče že storila to napako (se zavedam) da je on samo nadomestilo za tisti manko, ki ga ni doma, s tem, da mi drugače ni všeč niti vizualno niti karakterno…Očitno me vleče k njemu samo to, da naredi vse zame, ne glede na čas, dan ali zasedenost, kjerkoli in kadarkoli… Zadnje mesece se sicer v tem kontekstu ohlaja, ampak sem razlog spet jaz s svojimi izpadi…Enostavno ne morem predelati dejstva, da se je lahko kdo sposoben odločiti za sex s sorodnico, čeprav ne v času, ko sva se spoznala midva.

Tako, da se zavedam vse bolj tega, da ga moram spustiti iz rok saj se me on oklepa bolj kakor jaz njega (oziroma igram, motam ga, ker vem, da ga lahko motam) čeprav pri mojih letih to naj nebi bilo dopuščeno se dogaja, žal…Enostavno imava histerične odnose, ker on to sam dovoljuje….Naj omenim kako to poteka: sedaj čaka, da mu vrnem ključe od stanovanja…
Mu napišem sms, če je doma, odgovori šele drug dan, da ne.
Mu napišem, da sem nameravala vrnit ključe (on odgovori: aja-bova že), medtem, ko me je v ponedeljek 3x klical zaradi ključev…, jaz njemu nazaj zanimivo, če pa je bila že taka panika in v tistem spet napiše, potem pa pridem danes po njih…skratka na vsak način me je hotel videt-neodločen je glede mene, vedno znova in znova…In pol jaz njemu nazaj, da ne gre, ker me ni itd….skratka…situacijo bi rada komunikacijsko umirila in se ga dejansko odvezala, zato sem se obrnila na vašo pomoč. Vseeno je 5 let preživetih z nekom vsak dan ogromno in ni nekaj kar bi človek kar zavrgel ali pozabil… On bo še težje saj so moje stvari pri njemu, ki ga bodo vsak dan spominjale name, še dolgo. In še nekaj v diskača na hopsanje pa ne hodi niti on, on je kmet s traktorjem in razen dela druga ne vidi, še časa za druge ženske nima…FB in Instagram morda da najde kaj, drugače v reali težko…Problem je ker naju družba povezuje in se bova na tak način težko izognila drug drugemu, vse naju povezuje…prav iz tega razloga se tudi on ne morem odlepiti od mene, povsod kjer vabijo mene je vabljen tudi on…Prijateljem govori, da bi me takoj oženil, po drugi strani pa utopil v žlici vode….
Šele ob vas tudi ugotavljam in vidim njegove napake, namreč ima izredno grdo napako, da vpričo mene zmeraj gleda druge ženske in komentira, za vsako se obrne in vsako komentira, seveda mene spravlja ob živce in ga najedam….Ter še njegova največja napaka (čustveno nedostopen, postavi zid in se ne zmeni za nikogar, ker misli, da ima vedno on prav) ko se skregava sva vsak v svojem kotu in se zapirava vase, tako, da si po telefonu teživa itd…začaran krog….Sedaj sva v tišini že nekaj dni, torej rešujeva situacijo, nisva se ne videla ne slišala, kar je v 5 letih rekordno… Naj podam še njegov karakter, ko se je razšel z njegovo prejšnjo punco ji ni dal niti možnosti pojasnila zakaj jo zapušča, živela sta skupaj 7 let, on pa je samo odšel brez pojasnila in ji nikoli več ni odgovoril. Naredi led in zid….Do mene sicer ni tak, povezujejo naju še druge zadeve, ki niso za sem zato mi bo do konca življenja hvaležen…zato želi, da sva bff, čeprav mi je nekdo rekel, da želi biti bff, ker se enostavno ne more odcepiti od mene….in s tem izgovorom bff išče zmeraj pot spet nazaj…

Kaj in kako naj naredim, da bo za oba vredu in znosno?
[/quote]

Hopsanje v diskaču je bilo mišljeno simbolično.
Podobno kot pri alkoholikih in vseh zasvojencih.
Najprej si priznajte, da imate problem (vi sami).
To da ima problem tudi on je njegova odgovornost dojemanja, sprejemanja, resevanja.
Prekinite vse stike dokoncno. Nobenih bbf. 5 let je preteklost in spomin in ne vrednost na kateri bi bili sposobni graditi prihodnost.
In takrat, ko to naredite bo šele prvih 5% narejenega.
Potem si poiščite strokovno pomoč in jo redno izvajajte vsaj 1x tedensko vsaj nekaj mesecev.
Potem boste, upam, zares šele dojeli celotno sliko za nazaj in kaj zares morate ali ste sposobni narediti zase v življenju naprej.
Viset na čustvih, ki nam jih osmišljajo drugi, je infantilno. To potrebujejo otroci za preživetje.
Odrasti pomeni tudi samostojnost čustvovanja, torej vam življenje ne osmišljajo čustva drugih ampak vaša lastna. Lahko živite kvalitetno z njimi, brez drugih, enako kot kvalitetno z vašimi v kombinaciji s čustvi drugih ljudi.

Ja. Najhuje je, ko ne moreš imeti tega kar si želiš. Kot majhen otrok, ki bi rad čokoladico, pa je mamica noče kupiti, ker je slaba za zobke.
Vam nekaj povem. Kakor hitro bi se vselili s temi svojimi ljubimci in ljubimkami, bi se vse spremenilo.
When you get what you need but not what you want.

Sem sama bila v podobnem, čeprav sem samo bila “zaljubljena” v drugega (med nama nikoli ni prišlo fizično do česa, sva ostala samo pri sms-ih).

In vmes, ko sem živela v tem svojem pravljičnem svetu, se oddaljila od moža, si je tudi on našel svojo princesko.
Dokler nisem zvedela za njo, sem mislila, da so vsa moja čustva do njega izginila. Pa niso.
Zmešalo se mi je skoraj ob misli, da bi bil z drugo, po 3 mesecih pregovarjanj, pogovorov, joka in obžalovanja, sva se odločila poskusit in ti povem, da se imava rada bolj kot kadarkoli.

Za nama je 20let partnerstva, vzponov, padcev. Eni bi odšli, se ločili, jaz pa sem ostala, ker sem bila edini krivec za nastalo situacijo. Ja. Zdaj boste rekli, da sem naivna, ampak trajalo je 2 leti oz.se mi dogajalo. Namišljena ljubezen. Moža sem se izogibala, nikamor z njim, o sexu da sploh ne govorim, ker ga ni bilo.
In on še zdaj ne ve, da sem se zatrapana v drugega. Je pa ob primanjkovanju ljubezni, bližine, pogovorov pač našel osebo, ki mu je prisluhnila (tudi ona ima istega moža kot sem bila jaz).

V glavnem. Mogoče malo zmedeno zapisano. Od tega je že 5let…če bi naju kdo opazoval, bi rekel, da sva kot sveže zaljubljena najstnika.
Mogoče še je vse to moralo zgoditi, da se spomniva kdo sva.

Zato pa vam povem. Ko bo minila ta zatrapanost, ko bo vaš partner izbral novo pot, boste še začeli zavedat, kaj ste naredili.
In to samo zaradi tega, ker ste se naveličali.
Jap.Hudo bo.

Tebi je težko odgovoriti, pa še temo so ti ugrabili.
Česa si ta trenutek najbolj želiš? Verjetno notranjega miru, da bi spet mirno dihal in lahko šel naprej v življenju, kot si napisal. Kako lahko to dosežeš?
Se ti zdi, da bi mir/srečo lahko spet našel ob ženi? Glede na to, da sta se spoznala, ko sta bila že mlada odrasla in ne najstnika, si verjetno dobro vedel, zakaj ravno ona. Imata tri otroke, zato sklepam, da si trdno verjel, da sta lahko skupaj do konca življenja in nisi imel dvomov. Se lahko vrneš nazaj v to čustvovanje in take občutke?
In zakaj te je zmedla sodelavka? Kaj se je zgodilo doma oziroma ob ženi, da je nastala razpoka, skozi katero se je lahko izmuznila druga ženska? Te romance na delovnem mestu, čeprav se tebi zdi nekaj usodnega, so pogosto posledica priložnosti. Vsak dan greš v službo, ona je vsak dan tam, s čustvi in mečkanjem opravita med delovnim časom in potem greš nazaj domov, nikome ništa. Če bi lahko trezno pogledal nanjo, če bi jo spoznal v zunanjem svetu, bi te tudi lahko tako zmešala? Kar sem jaz bila priča romanc na delovnem mestu, je v 90 procentih primerov odgovor ne, v službi je pa letelo perje zaradi nekih res podpovprečnih primerkov. In ja, večinoma so se zapletali poročeni, ker so bili verjetno precej bolj omejeni pri stikih po službi in žuranju. Samski brez hudih obveznosti večinoma niso imeli takih zapletov v službi.
In kot tretje, vztrajanje, zvestoba je tudi stvar odločitve. Če ne poljubljaš za hec sodelavk, ne sprožiš neprimernega odziva in mirno živiš. Bi tudi na neki zabavi med sorodniki, prijatelji za hec poljubil kakšno žensko? Zelo verjetno ne. Evo, spet lahko rečemo, da prilika dela tatu. Malo premisli sam pri sebi, koliko te romance je resnične, koliko si se pa ufural v to, ker ti je mogoče doma postalo malo dolgčas (čeprav v življenju ni lepšega kot dobra rutina z dobrim partnerjem, res težko razumem ljudi, ki se pritožujejo nad rutino. Pri čemer seveda sam odnos ne sme biti rutinski, ampak vedno pristno topel in strasten).
Mogoče še eno izhodišče za razmislek: če v mladosti nisi bil pretirano zanimiv puncam in nisi imel veliko oboževalk, te je zdaj mogoče preprosto zmedlo to, da se zate zanima neka fejst ženska. Tudi to se mi zdi možno.
Potrudi se za ženo toliko, kot se zdaj trudiš za to sodelavko, pa mogoče kak rezultat.

Kako je res to! Prav zdaj se mi dogaja podobna stvar in se moram imeti na vajetih, da ne storim neumnosti. Vem vse v glavi, da ni v redu, pa me tako zanese, to je noro. Prosim povej mi, koliko časa sta imela vezo in po koliko časa po prekinitvi te je spustilo? Meni zdaj trenutno ne pomaga nič, niti to, da vem, da tu prihodnosti ni. Niti je nočem, pa ne morem v glavi prekinit.

Hvala za odgovor. Vsekakor se mi to več ne ljubi, ne meni ne njemu, vendar je potrebno nekaj ukreniti. Vem, da se v takšni situaciji ne morem odločiti za nič, saj bi bilo narobe v vsakem primeru. Najprej moram razčistiti pri sebi potem pa pri njemu. Imam že odraslega samostojnega otroka. Da sva prišla do točke histeričnega odnosa je kriv njegov sex s sorodnico če tega nebi zvedela) mogoče nikoli ne bi izvajala ljubosumnih scen, on pa v njih nenormalno dobro sodeluje…nikoli ne nehava, jaz rečem eno, on drugo in se lahko nadaljuje tudi po cel dan pisarjenja in tekmovanja…2,5 leti pa sva bila brez enega prepira (dobesedno).
Časa imam dovolj, uspem poleg službe, domačih opravil tudi poskrbet zanj, ker imam vse drugo poskrbljeno. Torej imam preveč prostega časa….Otroka mu ne morem dati iz drugih zdravstvenih težav, sicer bi mogoče že storila to napako (se zavedam) da je on samo nadomestilo za tisti manko, ki ga ni doma, s tem, da mi drugače ni všeč niti vizualno niti karakterno…Očitno me vleče k njemu samo to, da naredi vse zame, ne glede na čas, dan ali zasedenost, kjerkoli in kadarkoli… Zadnje mesece se sicer v tem kontekstu ohlaja, ampak sem razlog spet jaz s svojimi izpadi…Enostavno ne morem predelati dejstva, da se je lahko kdo sposoben odločiti za sex s sorodnico, čeprav ne v času, ko sva se spoznala midva.

Tako, da se zavedam vse bolj tega, da ga moram spustiti iz rok saj se me on oklepa bolj kakor jaz njega (oziroma igram, motam ga, ker vem, da ga lahko motam) čeprav pri mojih letih to naj nebi bilo dopuščeno se dogaja, žal…Enostavno imava histerične odnose, ker on to sam dovoljuje….Naj omenim kako to poteka: sedaj čaka, da mu vrnem ključe od stanovanja…
Mu napišem sms, če je doma, odgovori šele drug dan, da ne.
Mu napišem, da sem nameravala vrnit ključe (on odgovori: aja-bova že), medtem, ko me je v ponedeljek 3x klical zaradi ključev…, jaz njemu nazaj zanimivo, če pa je bila že taka panika in v tistem spet napiše, potem pa pridem danes po njih…skratka na vsak način me je hotel videt-neodločen je glede mene, vedno znova in znova…In pol jaz njemu nazaj, da ne gre, ker me ni itd….skratka…situacijo bi rada komunikacijsko umirila in se ga dejansko odvezala, zato sem se obrnila na vašo pomoč. Vseeno je 5 let preživetih z nekom vsak dan ogromno in ni nekaj kar bi človek kar zavrgel ali pozabil… On bo še težje saj so moje stvari pri njemu, ki ga bodo vsak dan spominjale name, še dolgo. In še nekaj v diskača na hopsanje pa ne hodi niti on, on je kmet s traktorjem in razen dela druga ne vidi, še časa za druge ženske nima…FB in Instagram morda da najde kaj, drugače v reali težko…Problem je ker naju družba povezuje in se bova na tak način težko izognila drug drugemu, vse naju povezuje…prav iz tega razloga se tudi on ne morem odlepiti od mene, povsod kjer vabijo mene je vabljen tudi on…Prijateljem govori, da bi me takoj oženil, po drugi strani pa utopil v žlici vode….
Šele ob vas tudi ugotavljam in vidim njegove napake, namreč ima izredno grdo napako, da vpričo mene zmeraj gleda druge ženske in komentira, za vsako se obrne in vsako komentira, seveda mene spravlja ob živce in ga najedam….Ter še njegova največja napaka (čustveno nedostopen, postavi zid in se ne zmeni za nikogar, ker misli, da ima vedno on prav) ko se skregava sva vsak v svojem kotu in se zapirava vase, tako, da si po telefonu teživa itd…začaran krog….Sedaj sva v tišini že nekaj dni, torej rešujeva situacijo, nisva se ne videla ne slišala, kar je v 5 letih rekordno… Naj podam še njegov karakter, ko se je razšel z njegovo prejšnjo punco ji ni dal niti možnosti pojasnila zakaj jo zapušča, živela sta skupaj 7 let, on pa je samo odšel brez pojasnila in ji nikoli več ni odgovoril. Naredi led in zid….Do mene sicer ni tak, povezujejo naju še druge zadeve, ki niso za sem zato mi bo do konca življenja hvaležen…zato želi, da sva bff, čeprav mi je nekdo rekel, da želi biti bff, ker se enostavno ne more odcepiti od mene….in s tem izgovorom bff išče zmeraj pot spet nazaj…

Kaj in kako naj naredim, da bo za oba vredu in znosno?
[/quote]

POROČENA ženska je LJUBOSUMNA, ker je njen SAMSKI ljubimec imel nekoč seks s sorodnico in je tudi LJUBOSUMNA, ker SAMSKI ljubimec gleda naokoli za drugimi ženskami 😀

Ženska, ti imaš orenk problem. Ta problem ni ta ljubimec, ampak kar ti sama 🙂

Ja poročena ženska je ljubosumna, živim v mrtvem zakonu, ki se ni spremenil, kljub vsem pogovorom se ni spremenil…Jaz pa potrebujem čustva in on je tip, ki jih ni znal pokazati in jih z leti še manj…živiva mrtvo s tem, da on sploh ni mnenja, da nama kaj manjka…

Zato sem si dovolila ljubimca, ki se je zaljubil vame…žal je ta zgodba dolgo trajala, postala sem celo posesivno ljubosumna, njegov odhod pa dobrodošel zame in zanj samo predelati moram še vso zadevo….

Najlažje v življenju je ljudi ki jih ne poznaš obsojati…Vsi pa vemo, da še tiste, s katerimi živimo ne poznamo nikoli dovolj dobro, da nas nebi presenetili….
Že pred leti, ko sem se spustila v afero sem nameravala zapustiti moža, potem pa je tehnica prevesila na stran pozitivnejših aktivnosti, zato sem ostala tukaj z ljubimcem…seveda nisem ponosna nase, ampak z možem živiva drug mimo drugega in ko pomislim, da po skoraj 30 letih lahko to traje še 30 let, no ja morda pa je čas, da uberem sama svojo pot sreče in najdem ljubezen drugje…z bivšim in brez ljubimca…

New Report

Close