Pozdravljeni! Zadnjih pet let mojega življenja se odvija tako, kot si jaz predstavljam življenje v peklu. S partnerjem (očetom najinega otroka) živiva manj ali več skupaj že 15 let. V tem času sva bila kar nekajkrat narazen (zaradi njegovih skokov čez plot), nazadnje pred dvema letoma, nakar smo se zaradi finančnih težav skupaj preselili v hišo, katero poskušava renovirati že 15 let, pa nama ne uspeva.Razmere v hiši niso tako slabe, le stroški in kurjava, so zaradi nedokončanosti izjemno visoki. K temu botruje še mesečni dolg 160 EUR ter kredit 240 EUR s katerim sem jaz obremenjena, tako kot hrana in oblačila. Kljub temu,da sem redno zaposlena s cca. 650 EUR bruto prihodka mi nobena socialna pomoč ne pripada in je nikoli še nisem niti zaprosila.
Pred cca. poll leta, ko sem ga zadnje dve leti poskušala prepričati, da brez njegovega finančnega prispevka, takšne finančne obremenitve sama ne zmorem več, so se polek finančnih težav začeli z njegove strani še izsiljevanje, tihe grožnje, fizično in psihično nagajanje, kot je “Če ti ne boš xxx z menoj, potem si bom našel drugo, …… z menoj si spala samo zaradi denarja……, jaz ne bom prispeval k stroškom ker delam pri hiši in si toliko privarčevala ker nisi rabila klicati mojstre…., jaz sem svoj delež investiral v hišo….”. Pozimi so sicer bila drva na dvorišču, vendar se je kar nekajkrat pripetilo, da niso bila razžagana in hkrati so to bila še sveža drva, ki ne dajejo veliko toplote. Tako sem preživela popoldan, da sem poskušala zakuriti ogenj v kaminu. Če sem imela denar sem kupila olje….Tako so se gibale temperature pri nas doma od 16 do 19°C, čez vikend mogoče celo do 23°C ker je bilo pač cel čas kurjeno. Sedaj smo že mesec dni brez drv, on pa se le posmehuje, aha nimaš denarja, ha? Koliko pač, tudi investira v iskanje nove družice …., ne sodeluje pri nobenem opravilu pri hiši, ne pri skrbi za otroka….
Pred kratkim sem ga postavila pred dejstvo, da ne želim biti več z njim in da naj se izsseli, vendar dvomim, da bo sam šel….zato prosim, da mi svetujete na koga naj se obrnem, kje naj iščem pravno pomoč in podporo? Če bi imela kam oditi, bi že zdavnaj spakirala kovčke, pa nimam od sorodnikov nikogar prositi pomoč…
…..hočem samo, da se konča njegov psihoteror nad menoj…..
Vse skupaj je še bolj obširno, vendar nisem želela razpredati stvari na dolgo in široko.
Prosim za nasvet in lep pozdrav….
Hope

Pozdravljeni,

položaj, ki ga opisujete, ste poimenovali zelo primerno. Težko si je predstavljati, da nekdo v njem zdrži 15 let! Očitno ste postali ali pa ste bili že od prej zelo trpežni.
Sprašujete čisto po konkretni pomoči, in sicer pravni. Zato bom, kot že kdaj prej, odgovorila, da se lahko obrnete na brezplačno pravno pomoč in zaprosite zanjo. Kako se to naredi, je dovolj informacij na medmrežju. Poleg tega sem prepričana, da se vam bo odzval še kdo s podobno izkušnjo in vam dal kakšen praktičen nasvet.
Kot človeku pa mi ostaja veliko občutkov in ker niste prosili za tovrsten nasvet, vam ne bom na dolgo pisala. Bi vam pa rada napisala le to, da samo pravno reševanje položaja, v katerem ste, dolgoročno za vaše zadovoljstvo ne bo dovolj. Tudi izključno zapuščanje odnosa – partnerja vas ne bo opremilo za nadaljnje življenje v odnosih. Vsekakor se absolutno strinjam, da je oboje nujno potrebno, vendar mi ostaja občutek, da ste precej osamljeni, nezadovoljni, polni bolečine in ne vem, koliko ste tega stanja že vajeni. Morda imate občutek, da vam kaj boljšega ne pripada. Da se morate za vse peklensko namučiti in stalno boriti. Rada bi vam le pustila informacijo, da si zaslužite več, predvsem obilico samospoštovanja in prijaznosti do sebe, da ne boste nikoli več pristajali v take odnose, da niti ne boste vanje šli, ker boste pravočasno zaznali, kako nevarni in škodljivi so za vas. Za to pa si zaslužite iti na pot odkrivanja vseh globokih, prastarih krivic, ki so vas potisnile v vlogo, ki ste jo prisiljeni znova in znova odigravati in kar ne zgleda, da bi se tega lahko osvobodili.
Edino, kar vam lahko garantiram, je to, da si to zaslužite, da se to da, koliko pa se bo uresničilo pa je vedno odvisno predvsem od tega, koliko si človek to želi in to pot vidi kot smiselno.
Vse dobro vam želim, naj se vam situacija obrne tako, da boste ta pekel zares zapustili, za vedno!

Občudujem vas, ker ste zdržali tako dolgo, zame je bilo dovolj slabih 4 let. Verjetno ste za partnerja tudi manj vredni, nenormalni, samo on je normalen, težave bi verjetno reševal samo v postelji (ne moremo začeti graditi hišo pri strehi), nikoli nič ne storite prav.
Jaz pravim, da si nobena ženska ne zasluži takšnega odnosa. Zato je vsaka sama odgovorna za svojo odločitev: ali bo trpela ali pa živela. Posledice mora nositi sama. Moja mama živi z mojim očetom alkoholikom, res mi je žal za njo, vendar si je sama tako izbrala.Moj partner mi je govoril, da nima nič od mene, malo nekaj je on kupil ali naredil in mi je tisto ponavljal iz dneva v dan. Silil me je v spolne odnoso, da bom uživala in bo on potem tudi bolj miren in drugačen. Takšnega življenja si ne želim, zato sem se odločila, da oddidem. Na srečo imam kam za it, vendar samo začasno, ker je oče alkoholik in si želim na svoje. Imam 2 leti starega sineka in mi je bilo res hudo, vendar vidim, da je resnočno tako najbolje.
Zadnjo leto sem si ves čas v mislih govorila, da si ne zaslužim takšnega odnosa.
Tudi vi se prepričajte, da si zaslužite bojši odnos in bolješe življenje, verjemite, veliko lepega vas čaka tam zunaj, samo verjemite in samo bo prišli. Samo negativne misli zavrzite in pojdite pogumno naprej.
Vem, da vas čaka še težka pot do sreče, vendar vse se da, našli boste prave ljudi, ki vam bodo lahko pomagali pri pravnih in ostalih zadevah. Ne obupajte!