Človek mora imeti v življenju cilje, tudi sama jih imam, čeprav so se mi skoraj vsi plani do zdaj sesuli, kljub temu, da sem se trudila zanje. Prvič sem rodila pri 21., drugič pa pri 24. letih. Imam dve čudoviti hčerki. Z njim sem se pred leti razšla, zaradi alkohola, nedela (pri 15 letih delovne dobe je zamenjal 15 služb, vedno je samovoljno zapuščal službe), ….. , je neodgovoren do sebe in drugih, skratka zelo nezrel pri 36.letih. Najbolj me boli, ker se za otroka sploh ne zanima, tudi preživnine ne plačuje redno, ostajajo samo njegove obljube in večne laži. Tudi njegova mama (62 let) je prepovedala otrokoma (sta njeni edini vnukinji) stike z njimi, čeprav sta bili pred 3 leti stari le 9 in 6 let. Le kaj imajo otroci pri tem, če se prepiramo odrasli ? Najbolj obžalujem, da sem se v življenju srečala s tako pokvarjenimi ljudmi. Vedno je brez denarja, si izposoja od prijateljev, brata, sestre, mame, nekajkrat pa je prosil tudi mene. Otrokoma ničesar ne privošči, ne morja, ne hobijev, ….., ker ne prenese, da bi uživale, če si on tega ne more privoščiti. Kakšen gnoj je, kako omejeno pamet ima, upam da se bo cvrl v peklu, saj si česa drugega niti ne zasluži !!!!!
Ko bosta dekleti odrasli, bom sama in želim da bo tako tudi ostalo, saj za moškega v mojem življenju ni več prostora.

Enaka zgodba,kot jo imam jaz,s to razliko en otrok.