Pozdravljeni, prosim za nasvet glede na mojo situacijo. Tole je moja zgodba. Začelo se je pred dobrimi 4 leti. Srečava se po 15 letih, oba imava otroke, propadle zakone in ne živiva več s svojimi partnerji. Začneva se družiti, prijateljevati. Pride ljubezen in začneva razmišljati o skupnem življenju. Preseliva se v hišo mojih staršev. Z nama živi tudi moj sin. V tem času se dokončno ločim od svojega moža, urediva vse glede premoženja, stikov in preživnine za otroka. Pri fantu je zadeva drugačna, od svoje žene se še ni ločil, tudi nič ni naredil v tej smeri. Čudi me, da njegovo žene in njega nič ne moti to, da živi z nekom drugim v novem odnosu in je še vedno uradno vezan. Moram priznati, da to v meni povzroča nezaupanje vanj. Fanta imam rada, z njim želim imeti vsaj enega otroka in se poročiti. O tem sva velikokrat govorila. Njegovi odgovori so mi dali vedeti, da si otroka/otrok tako zelo ne želi in da se bo ločil, ko bo čas za to ( v smislu, da bo situacija zrela, manj boleča). Želela sem tudi izvedeti točno kdaj bo ta korak naredil (čez 1 leto, ½ leta, 1 mesec), pa mi ni dal jasnega odgovora. Povedal sem mu glede svojih pomislekov, ki jih imam zaradi njegovih neurejenih zadev z svojo ženo. Ne želim biti »ta nova kuharica«. Priznala sem, da me to žali in čedalje bolj moti ter da se počutim manj vredno, nesprejeto. Pri tem me vedno zavrne rekoč, da je pri vsem tem važen samo najin odnos in da je vse manjšega pomena. Zame pa je vse pomembno in ne želim si živeti z moškim, ki je uradno še poročen. Bojim se da sem v odnosu, ki nima prihodnosti.

Kaj mi svetujete?

Hvala za odgovor.

Spoštovana zvitorepka,

povsem upravičeno se počutite kot se – v dvomih, strahu, negotovosti, jezi, razočaranju, morda celo s krivdo in sramom. Če ste vi kot pravite ločena z urejenim preteklim odnosom z bivšim možem, pa to za vašega partnerja ne velja. Vajin odnos je večletna afera, ki jo vztrajno vzdržujeta, vsak na svoj način si zatiskata oči. Bolj verjemite in zaupajte svojim občutkom. Če želita zvezi uspeh, potem naj partner razreši stari odnos, sicer je v neresnosti in nespoštovanju do sebe, prejšnje in sedanje zveze. Izogibajoče se vedenje partnerja prispeva pomemben delež k tej vajini negotovosti.

Nujno je potrebno razkritje resnice, ki si jo zaslužita oba. Čemu partner prikriva to, kar čuti v zvezi z ženo in preteklostjo? Česa ga je strah in kdaj se bo odločil s tem soočiti? Trenutno se kaže, da živi v zanikanju, ni v stiku s sramom in zavrženostjo, saj jo pravzaprav nosite vi namesto njega.

Skratka, maske je potrebno dati dol in v iskren pogovor ter soočanje z odgovornostjo, šele tako bosta vedela kako stoji vajin odnos in vidva v njem. Če želita ustvariti in ohraniti varnost, potem morajo slediti odločitve, postavitev meja in prevzemanje odgovornosti. Delati je potrebno v odnosu, ne izven njega. Drug ob drugem, ne vsak sebi.

Drug drugega ne moremo spreminjati, le sebe lahko. Drug drugemu si v tej spremembi sledita. In tako se spreminjata. In sta še lahko vedno svobodna. Predvsem pa vesta kaj hočeta in kaj si želita.

Vse dobro,