Rada bi vas vprašala za nasvet! Imam 15 mesečno hčerko, in tudi noseča sem , torej z možem pričakujeva še enaga otroka.Živiva v hiši pri mojih starših.In imam problem ki se meni niti ne zdi problem a me ves čas vsi (mož, mama in oče) opozarjajo da sem preveč živčna in naj kaj ukrenem glede tega. Če mi kdo kaj reče, za kar imam jaz drugačno mnenje, jih baje začnem napadat, in se začnem dreti na njih, s tem da se meni sploh ne zdi da bi se drla.Pravijo da sem malo boljša odkar imam 1.otroka a da to še zdaleč ni vredu! Npr.:Včeraj smo imeli konflikt pri večerji, smo sedeli za mizo in mama in oče sta začela debato o Ultrazvoku, da škoduje otroku(nekje sta to slišala) in da naj razmislim o tem.Jaz sem baje odreagirala zelo burno, napadalno z zelo dvignjenim glasom kar pa sama sploh ne vem. In potem smo se skregali, zaloputnila sem vrata in šla ven. Potem še en primer.: z možem se zmeniva, da bova sedaj otroka zopet navadila spanja čez celo noč, ker sem jo vmes razvadila in se sedaj zbuja.No pride ta dan, otrok se ponoči zbudi in joka, mož zraven spi (smrči) jaz ostanem sama, ga zbudim in nekaj zamrmra….Kot bi ga sploh ne zanimalo! In ne vem zakaj me otroški jok resnično dela živčno, nisem vedela kaj bi in glas sem dvignila na mojega otroka, mož se je zbudil in me nadrl kaj se derem na otroka.Rekla sem mu da mi je rekel, da bo pomagal, pa spi.In potem sem mu rekla da če misli spat bom jaz bedela celo noč a naj gre spat v drugo sobo ker me moti d bo pomagal in spi zraven mene. Šel je v drugo sobo, jaz pa “precej besna in užaljena” za njim in sem mu rekla “Hvala za takšno pomoč da greš spat”, obrnil se je proti meni in dvignil roko, da me bo udaril.Do sedaj me ni še nikoli, in si tega sploh ne predstavljam da bi me, kajti posledice bi bile ,da bi ga vrgla na cesto!Tega, da bi me kdo udaril, res nebi prenesla…Naslednji dan je bilo vse vredu….Uglavnem da ne bom še dolgovezila, želim zvedeti, kaj naj ukrenem in kje imam problem?Če ga sploh res imam?
Najlepša hvala za odgovor, Nana

Spoštovana Nana,

ste temperamentna ženska, ki problema ne tlači v sebi ampak ga jasno formulira in želi razčistiti, manjka vam le nekaj diplomatskih veščin. Prva med njimi je, da NIKOLI ne zaloputnite vrat za sabo, ker s tem neverbalno priznate svoj poraz, druga je, da NIKOLI ne očitajte možu preteklega vedenja, ki se je zgodilo in ga ne more “vzeti nazaj”, pač pa z nekaj manj decibeli, vendar toliko bolj vztrajno zahtevajte tisto, kar je SEDAJ sposoben storiti, predvsem pa to, da vas v prisotnosti staršev podpre. Starša bosta polagoma spoznala, da urejanje življenja v vajini družini vajina naloga in kompetenca in tudi to dejstvo jim je treba vztrajno, vendar ne na žaljiv način ponavljati. Za vašo osebno uporabo vam zoper napetost, ki vam brani spanec ali vas drugače moti, priporočam avtogeni trening, ki se ga lahko naučite po knjigi Hannesa Linndemanna: Avtogeni trening – sprostitev v stiski.

New Report

Close