Žena si želi dvojno življenje
Mogoče bo kdo rekel, da sem mehkužec, ker iščem pomoč po forumu, pa vendar bi rad slišal kak nasvet.
Po 14 letih zakona in 18 letih skupnega življenja, se je žena odločila za dvojno živjljenje, ki ji seveda odgovarja. Že dva meseca ima razmerje z nekim moškim, z njim hodi na izlete, čez vikende prespi pri njemu, vendar pa me ne misli zapustiti, ker se v moji prisotnosti verjetno čuti varneje, ker imam večji zaslužek kot ona, ker sva postavila novo hišo, ker sta otroka doma srečna, ker imata oba starša. Zagrozil sem ji že, da jo bom zapustil, pa me je z besedami prepričala, da naj ostanem in naj “živiva vsak svoje življenje” v isti hiši in da nič ne čuti do mene, ampak naj ostanem za voljo otrok. Sam se z takim načinom nikakor ne morem sprijazniti, ker dvomim, da tudi če bo novega partnerja kdaj kasneje zapustila, da bo potem doma spet vse po starem, ker mislim, da nikoli več ne bo takih čustev kot sva jih imeela pred njenim varanjem, resnično sva se imela rada in moja čustva so do nje še vedno zelo močna. Razmišljam kako naj jo postavim pred dejstvo, da naj bo moja žena ali pa naj gre ona od doma. Verjetno, pa je prepozno, da bo še kdaj tako kot je bilo.Dal sem ji možnost, da rešiva zakon, pa me je hladno odslovila, da si pa tega ne želi, vendar pa naj ostanem doma zaradi otrok in hiše. Res mi je hudo ker me ne ljubi več in hudo moti ta njena zamisel o dvojnem življenju – ljubček, mož, hiša in navzven za okolico urejeno družinsko življenje.
Ne, nikoli več ne bo tako kot je bilo…tvoja žena je šla “čez rob”, kaj je do tega pripeljalo vesta morda vidva, ali pa še vidva ne… Mehkužen boš – ne zato, ker sprašuješ po forumu, pač pa, če je ne boš postavil pred dejstvo, da tako ne želiš živeti in da se naj odloči – ali za lubčka ali za družino. A misliš, da so otroci slepi in ne bodo opazili, da mama prek vikenda spi drugje? Le kakšen zgled je to zanje? Bodi odločen (ne nasilen!) in se pogovorita!
Ne trpinči se.. Kaj boš jo zalotil ko ti je pa tako sama povedala da hoče živeti kot si napisal.. Seveda pa ne s tabo.. Podaj uradno ločitev, uredi okoli skrbništva ( seveda vključiš tudi njo) in to je to.. Bolj boš sedaj tekal okoli nje, bolj boš prizadet in njej posledično manj všeč ker nimaš niti dostojanstva..
“Zalotil” je nisi, ker si vedel, da je z njim. Saj žena ti nič ne skriva, predlagala ti je kako naprej, na tebi je ali se boš strinjal ali ne. Ona se je že odločila kaj in kako, zdaj je na tebi ali da sprejmeš ali zavrneš njeno ponudbo, prisiliti, da te bo imela spet rada, je pač ne moreš. Vendar, če je hiša od obeh, je ne moreš prisiliti da se odseli, lahko pa to narediš ti (preveri če lahko zahtevaš najemnino za svojo polovico). Predlagam ločitev, delitev skupnega premoženja, potem pa vsak svojo pot. Karkoli se bosta odločila, poskrbita da bosta otroka čim manj trpela (tu dam tvoji ženi prav).
Zena bi ostala pri tebi, ker ima neko materijalno varnost, streho nad glavo, varusko za otroka.
Ti pa imas dve moznosti, se ji podredis, ali pa jo odslovis. Eno zivljenje imas in na tebi je kako ga bos zivel. Lahko si nesrecen zavoljo nje in njenega egoizma, lahko pa si poskusis najti sreco drugje. No sicer pa prav nikjer ne pise, da bi moral ti iz hise. Naj gre ona.
Vsak spi kakor si sam postelje, ona bi rada, da se namesto nje postiljas…
Res hvala za vse nasvete do zdaj. Z ženo sva se pogovorila in je res več kot očitno, da se je že odločila. Je pa to hudo prizadelo mene in dojemam čeprav počasi, da bo moral svojo pot. To, da pa ima z menoj zagotovljeno varnost imate vsi prav in ker nisem slab človek se bojim, da bi s svojim odhodom prizadel predvsem otroka, čeprav je eden že polnoleten, njo bom pač moral pustiti, da si “sama postilja”.
Na enem od forumov tukaj sem prebral hudo zgodbo možakarja, ki je rabil 25 let, da preboli varanje. Ali me res to čaka, ker že zdaj vem, da tega ne bom nikoli pozabil in da me bo bolelo še veliko časa. Res je nekaterim lahko napisati, pojdi, pusti jo……sploh nisem materialist in mi je za hišo malo mar, mi sedaj po njenem varanju nič ne pomeni in v končni fazi bo ostala hiša otrokom. Bolj me boli to kaj sva vse skupaj dobrega in lepega preživela,ustvarila in je sedaj to razbila, najbolj boli, ko ti reče”do tebe ne čutim nič več”, ampak si pa dober oče otrokom in veliko si naredil, zato ostani. Ja zapustiti, sploh ni tak problem, ampak kako preboleti bolečino, ki te trga v prsih, to me sedaj najbolj mori.
Iz svojih izkušenj vem, da ni lahko, zato te razumem kaj doživljaš. Včasih vprašam sama sebe, ali sem še normalna, ker si predstavljam življenje v dvoje brez varanja, laži in sprenevedanja. Tudi jaz sem bila v zakonu 19 let, zdaj sem že 3 leta sama, otroci so zdaj že skoraj odrasli in nimajo nekih travm, zaradi ločitve. Tudi jaz nisem materialist, zato sem pustila vse kar sva skupaj ustvarila in začela znova pri 40h. Ni lahko, prvo leto sem se utapljala v solzah, danes sem zadovoljna in mirna v sebi in vem, da sem se odločila prav.
Mogoče je pa tudi nama namenjena sreča v dvoje, čeprav se ti zdaj vse podira, ampak jaz sem večni optimist in to me rešuje. Vse dobro ti želim in še kaj se oglasi!
Upam, da pri tebi ne bo trajalo 25 let, ampak čez noč pa tudi ne bo šlo. Tako da naj te ta bolečina kar neha morit, ker bo tvoja zvesta spremljevalka, in sploh se še ne sprašuj, kako preboleti, ker je za to še čisto prezgodaj.
Naredi zase, kar le moreš, pogovarjaj se s prijatelji, sorodniki, če jih imaš, ne zapiraj se vase …
Si pa ne znam predstavljat, kako naj bi tale zakon v troje po njenem potekal? Da bi se ljubimec kar vselil k vam ali kako? Vsaj toliko bi lahko bila diskretna, da ti ga ne bi vozila pod nos – če te že toliko ceni. Čim prej se odmakni od tam, to ni zdravo in je samo sol na tvoje rane.
Silver lining v tvoji zgodbi je pač ta – in toni malo – da si dober človek, ki tudi na tako tragedijo reagire zvest samemu sebi: z dobroto in pozitivnim pogledom na preteklost. Toliko o tem. Drugo pa je, da moraš stran iz te zgodbe – po tvojem slogu pisanja sodim, da si toliko tankočuten človek, da veš, da se iz tega zate ne more v trenutnih razmerah izcimiti nič dobrega.
Razen seveda tega, da ostaneš čist – in zvest samemu sebi. Morda se zdi slaba tolažba, ampak verjemi mi, od zunaj je videti drugače.
In kakšna je bila reakcija žene, ko si ji dejal, da bosta pač morala it narazen, da ne moreš živeti njenega dvojenga življenja? Nima težav povedati otrokom, da bo zaradi dvomesečne afere podrla vse, kar sta zgradila v zadnjih 18 letih. Meni se zdi ti zelo čudno, da bi ženska tako na hitro opravila z vsem, kar je do sedaj zgradila skupaj s tabo. A je popolnoma nezrela oseba, ali nam nisi vsega povedal???
Moj predlog je, da greš is svoje kože in ji vračas z malo manjšo mero. Povej ji, da ker si pošten človek (in ne tak kot ona, da bi varal) ji moraš odkrito povedati, da si tudi ti spoznal žensko.Da bo stvar v vsakem primeru vrjetna ji reci, da si jo spoznal na forumu.Povej, da je šlo najprej samo za pogovarjanje, kjer sta se zelo zbližala, saj sta prestajala podobno.Sedaj pa sta se enkrat dobila na kavi in iskrice so, kar preskakovale.Ujela sta se na fizični in intelektualni ravnji. Vajino druženje se zato misli nadaljevati in veš, da bo preraslo v nekaj več. Bodi malo igralca, sklepam da bo to nekaj novega zate. sklepam, da se velikim ta tehnika zdi nesmiselna in sploh napačna, meni ne. Vem, da brezčutnim ljudem, lahko pokažeš kako so brezčutni, samo če se spustiš na njihovo raven. Takrat mislim, da šele začutijo posledice svojih dejanj. Če ne drugega, mogoče v prihodnje dvakrat premislijo preden človeka poteptajo…Vse dobro ti želim, lep pozdrav