Želim si drugačnega odnosta v družini za voljo osebnega miru in sreče.

Predvsem me moti in to močno – odnos v družini. Predvsem po fantovi strani. Trn v peti mi je fantov brat. Je starejši, je študiran, tipičen klasik in je miren. Rad ima blagovne znamke in kakovostne stvari. Ima družino in ni preveč družaben – z ženo nimata prijateljev, kolegov. Sta samo od enih staršev pa do drugih staršev.

Jaz sem malček mlajša, absolventka javne uprave, iskalka zaposlitve. S fantom živiva zase, vsak služiva svoj denar in se tako preživljava. Ne gre nama slabo. Rada se imava, dolgo sva že skupaj, imava prijatelje, veliko se druživa. Rada potujeva, veliko dava na prijateljstvo. Moram še omenit da z fantovim bratom le redko kaj spregovoriva. Praktično skoraj ne govoriva, pa nisva skregana, ampak jaz preprosto ne vem kaj in o čem z njim govoriti, saj me strokovni članki, služben zadeve in problemi ne interesirajo tako zelo da bi temu namenila cel nedeljski popoldan.

Fantov brat me dostikrat prizadane in nam vsem daje občutek manjvrednosti. V smislu da je on nekaj več, in kaj bomo mi drugi. Nasploh tako gleda na večino ljudi in jih podcenjuje da niso zmožni določenih stvari.Kaj bodo sirote…jaz sem pa le nekaj več, jaz pa le kupim odlično in jaz pa le vem kaj je slabše. Fanotva mama deluje po principu kar je dobro za njenega sina, torej fantovega brata, samo to je dovolj dobro tudi zanjo. In kje sem potem jaz, nisem deležna neke pohvale, opazke ko nabavim kaj novega, ker ni bilo kupljeno enkao ali vsaj enako dobro kot je njihovo. Vsak je rad kdaj pohvaljen in občudovan. Se družimo ob nedeljah, vendar že precej časa vlada fejst napeto ozračje, saj gre v večini primerov pri našem “druženju” za neke zajebancije na posameznikov račun. Opažam da se zanima za novosti pri sosedih, kaj je kdo kupil, predvsem kakpen avto in koliko je kdo dal zanjga. In se vedno sprašuje ali je na kredit ali so starši pomagali. Meni se zdi, da se potem tudi pri naju dveh sprašuje če narediva kak pomemben korak v življenju, kako nama je uspelo. Koliko sva sposobna in kaj bova naredila iz življenj. Bova morda boljša od njega in njegove družine..? Bog ne daj.

Ne maram da imamo tak odnos, veliko bolj prijetno vzdušje je bilo nekoč in bojim se če ga nikoli ne bomo uspeli postaviti nazaj, saj braz z ženo obvešča nas “ožje” člane družine o pomembnih novostih kot sta rojstvo otroka in poroka šele tik pred zdajci. Jaz z najboljšim prijateljem, mamo in fantom delim vesele in pomembne dogodke. Onadva pa to skrivata. Prav tako sleherno izločita in izbereta slike ki jih bosta pokazala. Občutek dobivam da želita delovati popolno na skoraj vseh področjih. The perffect one! Mene pa to moti, saj smo ljudje in vem da vsak ima vzpone in padce, tudi onadva vendar vedno o vsem govorita in povesta da je super in da je vse ok. Nerada delita in govorita o možnem problemu.

Šele zadnje čase, opažam kako zelo me moti ta naš odnos. Napetos v sobi je tako velika, da jo občutiš na koži.

Kako naprej, kako se naj obnašam, kako naj gledam na naš odnos. Prosim za nasvet in vaš strokovni pogled na problem.

Pozdravljeni, AnaLina!

Doživljate neprijetno, napeto vzdušje ob obiskih v fantovi družini in ob tem ponižanje in nemoč, morda pa tudi jezo in pritiske in predvsem telesne odzive razburjenosti, ko se še dolgo po obisku vaše telo ne zmore umiriti. Verjamem, da si želite drugačnega odnosa v fantovi družini in da močno občutite napetosti, tekmovalnost in pogosto vzvišen in prezirljiv odnos s strani fantovega brata in njegove žene, vi pa se ob tem počutite manjvredni. Potrebno bi bilo postaviti neke razmejitve odnosov. Pojavlja se vprašanje ali je to res vaša naloga in odgovornost, da bi te odnose lahko uredili vi? Ali pa je to morda naloga od koga drugega? Vi zelo dobro čutite vse te stvari, ki so v njihovi družini moteče in neizrečene in se najbolj tičejo njihovega družinskega vzdušja in s tem tudi vašega fanta (in s tem vas), vendar pa vi ob tem ne morete kaj dosti storiti za izboljšanje vzdušja tam, saj ste tam le fantova partnerka (tudi, če bi bila žena, ni nič drugače, saj gre za njihove družinske odnose), medsebojne odnose pa lahko urejajo in spreminjajo samo tisti družinski člani, ki se sami za to odločijo. Če se odnos tiče brata in vašega fanta (tudi tega, da ste v tem prizadeti vi kot njegova najdražja), ga lahko rešita samo onadva (če si to sploh želita oz. prepoznata čigav je problem v resnici). Seveda pa gredo korenine tega odnosa, ki se pokaže med njima, še precej globlje v njihov družinski sistem, pri čemer pa spet vi ne morete storiti ničesar namesto njiju oz. njunih staršev.

Vse, kar vi lahko storite je v tem, da se s fantom iskreno pogovarjate o tej mučni temi in mu (vedno znova) pojasnite svoja občutja (zapostavljenost, prizadetost, ponižanje, sram, razvrednotenje, krivda, jeza…) , ki jih doživljate pri teh obiskih, na fantovi strani pa je ali vam verjame, prisluhne in začuti vašo stisko in ali je pripravljen on spregovoriti s svojim bratom o tem in si predvsem upati začeti odločno braniti svoja (oz. vajina) stališča in občutja. Gre pravzaprav za fantovo postavljanje zase (oz. za vaju) (tako do brata, kot tudi do svoje mame), česar je morda strah tudi njega in on verjetno zelo dobro pozna ta občutja več/manj vrednosti, ki jih zdaj čutite vi oz. so se nekako prenesla na vas. Čutiti je, kot da so v vas našli novega »grešnega kozla«, ki mu lahko naprtijo vse nerešene družinske probleme, ki pa so obstajali že zdavnaj pred vami in seveda vi z njimi ničesar nimate (in jih zato tudi ne morete reševati). Zato vam te vloge ni potrebno (več) sprejemati, pravico se imate postavljati tudi sami zase in se zaščititi pred ponižujočimi in bolečimi primerjanji in če nikakor ne uspete postaviti meja tako, da bi se vi dobro počutili (tudi s pomočjo vašega fanta, ki naj bi vas v teh stvareh podprl in se postavil tudi za vas), se imate tudi pravico odločiti, da na te obiske morda hodite čim manj oz. da imate možnost vstati in oditi, takoj, ko vam odnos postane nelagoden.

Na drugi strani pa bi bilo dobro z vaše strani ugotoviti kako to, da se vas odnos fantovega brata do vas tako močno dotakne, da se ne počutite dovolj kompetentni in vredni, da bi se smeli/upali postaviti zase, pač pa se še nekaj časa po teh obiskih počutite slabo. Je bil morda tudi pri vas kak brat/sestra vzvišen, je imel kdo od staršev tak odnos do vas, morda med sabo, je bila kje v vašem družinskem sistemu prisotna tekmovalnost v imeti in posestvovati materialne stvari in se ob tem počutiti več… Čutiti je polno prezira in jeze do ljudi, ki toliko dajo samo na blagovne znamke in zunanji »imidž«, ob tem pa zanemarijo druge vrednote. Vidva s fantom pa sta drugačna in mnogo bolj cenita prijateljstvo, odnose, kakovost življenja. Pravico imata, da živita tako, da lahko udejanjata svoje vrednote in prepričanja in da v tem, kar je vam oz. vama pomembno tudi vztrajate. Lahko se odločite, da drugi na vaše odločitve ne bodo imeli tako močnega vpliva, da bi krojili vajine nedeljske popoldneve (in s tem tvegate tudi morebitno zamero, užaljenost ipd., kar pa je odgovornost tistega, ki zameri oz. se užali), kaj bosta storila vidva pa je odvisno od vaju. Pomembno pa je, da si verjamete, da to je problem in da to, kar čutite, čutite prav in da imate možnost vplivati na to, da se boste bolje počutili.

Vse dobro vam želim.