Že 2 leti nisem seksala…partner ima hude težave….
Dlje časa že odlašam, da vam pišem… pa sem danes le zbrala pogum.
S fatnom sva skupaj slaba 4 leta, od tega 3 leta živiva skupaj v mojem stanovanju. Že 2 leti se borim, da bi imela spolne odnose, vendar jih on zavrača. Sprva je govoril, da mu ni to pa to privalčno na meni, potem je prišel na druge izgovore, dokler ni priznal, da ne more seksati z mano, ker mu nisem privlačna v določenih primerih (to se ne tiče vizualne privlačnosti, temveč komunikativne privlačnosti). Zadnje leto se veliko prepirava, jaz sem tečna… Prišlo je že do situacij, ko je pakiral kufre, a se je vse spet končalo tako, da je cunje pospravljal nazaj v omaro. Pravi da me ima ful rad, da pa dokler ne bova rešila najinih težav (npr jaz sem včasih zelo površna, ne preberem natančno, včsih kao sprašujem neumnosti…), on ne more seksati.
Veliko razmišljam o tem ali naj ga naženem ali kaj …. Sem njegova prva resna punca. Druge njegove zveze so trajale max 1 leto. Pravi, da druge punce ni vmes in da si tud on želi ful seksati z mano…
On ima blokado v glavi in tudi ko se mava fajn se nič ne zgodi..danes ne bi. SPloh se mi ne da več prosit. Pa sem danes po dolgem času spet rekla…”jaz bi, pejva”. ..oh, ne danes. tko sem brez volje. Potem ko se pogovarjam da ne bom več čakala in da mora kaj narediti je on tiho. Imam monogovor in to je to. Pravi, da k terapevtu ne bi šel… a vidim,da sam v 2 letih ni rešil ničesar. Govorila sem o tem z njegovo mamo, pa ne more verjet…. Jaz pa tudi ne.
Na forumih sem zasledila eno punco, ki piše, da tudi že 3 leta ni seksala s partnerjem …
kaj se to dogaja? Jaz sem stara 34 let, on 30. Počasi si želim ustvariti družino,…pa lahko o tem samo sanjam. Res, preveč časa zapravim za solze.
Kaj mi svetujete?
Lepo pozdravljeni!
Opisujete odnos s partnerjem, kjer ne najdete več odgovora na njegovo že dve leti nezainteresirano vedenje pri spolnosti. Lahko razumem vašo stisko, kajti ste mlada ženska, vaše telo je zdravo in naravno je, da so vaše želje po spolnosti prisotne. Kljub temu pa ste zelo potrpežljivi in čakate na partnerjev odziv, kajti do sedaj ste zaradi ljubezni premostili tudi to težavo. Vedno bolj pa vas razjeda dvom, ali se bo to sploh kdaj uredilo in bosta normalno živela spolno življenje, kot drugi pari. Počasi vam zmanjkuje potrpljenja in ne veste več, ali bi še vztrajali v tem odnosu.
Spolnost je del vaju, del vajinega odnosa. Težko je reči, zakaj se vaš partner ob vas ne sprosti. Težave bi lahko bile tudi zdravstvene, vendar morda zaradi sramu ne želi govoriti o tem. Torej terapevt zaradi sramu v tej zgodbi odpade, lahko pa poiščeta pomoč zaradi odnosa samega, kjer se bo ta problem odprl sam od sebe. Predvsem bi vam svetovala veliko potrpežljivosti in pogovora, ki ni vsiljen in poln pričakovanj. Poiščite kakšno literaturo, preberite knjigo na to temo, iščite odgovore in mu dajte sporočilo, da vas zanima njegova težave, pa ne samo težava, on vas zanima, ker ga imate radi, ker je vaš in si želite biti ob njem. Pomagajte mu, če se bo počutil varno, bo začel govoriti o sebi. Torej prvo vzpostavite varno, ljubečo komunikacijo, kjer se bo počutil sprejet. Ne delajte iz tega težave, na način, s tabo nekaj ni v redu, pustila te bom, poišči si pomoč, jaz ne morem živeti več s teboj brez spolnosti… Vzemite to, kot nekaj kar je del vaju in mu želite priti blizu. Ne veste zakaj je to področje zanj tako občutljivo, čutiti pa je, da vas ima rad in to veste tudi vi.
Iskreno verjamem, da je spolnost naravni del telesa in moški v zgodnih tridesetih bi moral biti poln življenja in hrepenenja po ženski. Narava je tako globoko del nas, da četudi jo želimo zatreti, se slej ko prej spet srečamo z njo.
Vaš partner morda potrebuje le dovolj varen prostor, brez pritiska, da bo lahko govoril o sebi in bo v tem sprejet. Za vas sem našla članek od Vive, morda vam odgovori na vaša vprašanja. Poskušajte čim manj obsojati in groziti z odhodom, vendar tudi čakanje, da bo on prišel ne bo pripeljalo nikamor. Povejte mu na miren, topel način, da si želite njegove telesne bližine, povejte mu, da težko živite brez telesnega stika, ker za vas pomeni trenutek predaje in pripadnosti. Lahko pa se začasno, dokler ne rešita težav ljubita bolj pasivno, da zadovolji samo vas. Možnosti, ki vama jih ponuja telo, da si izrazita bližino in ljubezen je več, raziskujta, kaj je vama blizu, kaj si želita in kje se v teh nežnih trenutkih lahko srečata.
http://www.viva.si/Seks/2196/Libido
Priporočam vama tudi knjigo Johna Greya, Moški in ženske v spalnici.
Lepo se imejta
Meni je ta 2-letna suša ful čudna.
Svetovalka ima prav, se je pa meni porodilo še par idej.
Kaj pa, če se fant izogiba seksu, ker se boji, da bi ti zanosila in si tega ne želi (napisala si, da si počasi želiš ustvariti družino in stara si 34 let)?
In pa, ali si prepričana, da ni ta fant pretežno s tabo zato, ker mu ni treba plačevati najemnine v tvojem stanovanju in pride tako zelo poceni skoz? Po domače rečeno – živita kot cimra, samo najemnine mu ni treba plačevati, ker sta par…
In še ena ideja, kaj pa, če fanta dejansko ženske sploh ne zanimajo in zato vedno najde le neke napake na tebi?
Pa še to, razlagati njegovi mami o vajinem spolnem življenju res ni primerno…se je absolutno nič ne tiče. Bog ne daj, da on zve, da zdaj ve to še njegova mama!!
jaz osebno menim, da je čas da vrzeta vse karte na mizo in če ne more biti odkrit s tabo glede tega kaj ga muči potem ne vidim smilsa v zvezi. ker ne mores se dve leti izogibati nekemu problemu. kaj bo šele kasneje- če – ko bosta imela otroke? mislim da si mečes pesek v oči. če bi bila jaz na tvojem mestu bi zahtevala idkrit odgovor in zahtevala da se začne tezavo reševat in če ne potegnila črto in si poiskala patrneraj ki bi miel iste potrebe kot jaz- željo po spolnostih, otrocih in odkritem in pozitivnem odnosu.
srecno.
Jaz bi ga spokala!
Kakšen ti je to moški pri 30 letih,da je dve leti utrujen in ni zmožen seksa?Definitivno adijo in 100% adijo bi mu rekla!!!! Saj boš “stradala” z njim še naslednjih 50 let!
Zato pa toliko varanj,ker doma je suša in ni interesa z ene od strani.Razen če ni kdo spolni,manijak in rabi non stop akcijo in je vse dobro,to pa je drugo.
Težave ne bodo minile,šele začele so se in s tem se sprijazni.
Hvala za odgovore…različni so in me kar begajo.
Po eni strani razumem, da bi ga spokala…. Po drugi pa imam še upanje, da se da ta problem rešit.
Težko bi rekla, da je gej ali da ima drugo. Čeprav nikoli ne moreš z zagotovostjo trditi. Po tolkem času si upam trditi da ima problem v glavi. Blokade. Vem in upam, da to lahko ozdraviš, samo težava je v tem, če se misli resno sodelovati.
Nekako stremim k odločitvi, da mu bom dala še nekaj časa, se skušala z njim pogovorit in če ne bo šlo drugače … bom šla naprej sama svojo pot.
Res, živi pri meni, a tudi plačuje stroške, hrano, bencin… Ni skopuške narave…razen pri seksu. Sem v super letih in ne smem si dovoliti, da bom stradala svoje potrebe.
Da o tem ve njegova mama.. Morda malce nenavadno, ampak dobili sva se enkrat sami, ko mi je blo tko težko. Ona me zelo razume, pozna svojega sina in verjemite da ga ne zagovarja. Tko da verjemite, da mi je čisto vseeno ali zve ali ne. Pred nekaj časa sem govorila tud z njegovo sestro, pa mi je omenila, da ga ona razume. Ona ima isti problem, ko gre za spolnost. Ima partnerja že precej dolgo…kaj vem..cca 7 let in je tud podobna situacija kot pri nama, s tem da je obratno. Pravi, da je potrebovala precej časa, da se je znebila blokad in da je sedaj precej bolje.
Po tem res ne štekam več… brat in sestra…oba isti problem. ???
lp
sej si že slišala, da ženske, npr. ne mormo sexsat, če se npr.
skregamo s partnerjem.
moški ponavadi, lahko in se sploh ne obremenjuje, če sta se skregala..
pri tebi je obratno, on deluje, kot ženska duša, ti bolj moška duša
vprašaj sestro, kaj točno ji je preprečevalo sex..
praviš, da mu tvoja komunikacija ni všeč, to se pravi tvoje vedenje..okoli česa
vsega ali npr. kr naprej
težiš, za sex..teb se 14 dni zdi ful dolg, da nisi težila, njemu se zdi 2 dni….
mal še vpraši okoli, zakaj ženske ne spijo s partnerji…pa ne tiste, ki jih nimao rade ampak tisrte, ki jih partnerji, čez dan zajebavajo, zvečer bi pa sexsali
Fant je:
a) ali gej, in to totalno gej, niti če se ne prisili, ne more imeti spolnega odnosa z žensko
b) ga ne privlačiš – to pomeni, da se mu zdiš res zelo neprivlačna, toliko, da se ne more prisiliti,da bi imel odnos z ženko
c) lahko da se mu ne zdiš privlačna, a tudi posebno te ne ceni, ker bi se drugače prisilil v to, samo da vzbudi videz, da je vse ok v razmerju
Vsekakor pod b in c spada, da ima od tebe tudi kakšno konkretno korist – stanovanje, denar… Mogoče pa je tudi, da je bil v otroštvu spolno zlorabljen in zato ne more …. a to po moje ni razlog. Vsakdo, če ima ljubečega partnerja, ki ga tudi on ljubi, se vsaj potrudi in prepusti…
Glej v obratni smeri. En tip bi te moledoval za seks, kaj če bi ga imela rada, bi ga vztrajno zavračala???? NIma te rad, ne ljubi te, ne privlačiš ga….. Takoj prekini z njim. Pa preberi si knjigo – Mu pač ni do tebe…. Glej normalen fant je tisti, ki se rad dotika svojega dekleta in ki se vzburi kmalu zatem….
Imej se rada in ga zapusti. S tem nimaš prihodnosti. Našla boš nekoga, ki te ne bo spustil iz objema in ti ga ne bo treba prositi, naj te vzame vanj. Se ti ne zdi, da manjka vse tisto osnovno, zaradi česar naj bi bila moški in ženska par? In to preden se sploh zares začne vse skupaj, ni nobene vročine. V težave siliš, pa ti ni treba. To ni ljubezen. Ne žrtvuj svojega življenja za zgrešen boj. Ne bo se obneslo. Ne boš zdržala do penzije brez vsega, zato, bolje narediti konec sedaj, kot čez pet let.
S tem človekom je nekaj hudo narobe ali pa te nima niti najmanj rad. Nobenega razloga nimaš, da ostaneš z njim, niti, da ga poskušaš spremeniti. Vprašaj sebe, zakaj ti je tega treba, se iti zdravljenje odnosa že na samem začetku, kaj te v to sili. Je s tabo vse v redu ali ti morda ta suša celo odgovarja? Nenavadno je, da se ti da ukvarjati z impotentnim moškim dve leti, pri čemer imaš ti 34 let in si na vrhuncu spolne moči. Nenavadno za žensko tvojih let. Stara si toliko, da za to preprosto nimaš več časa. Svet je tako velik in moških na milijone in ni hudir, da se ne bo eden našel tudi zate, brez blokad, brez zavor, zato – ne kompliciraj svojega življenja že v startu s tem.
Pusti ga, naj odplava. Z njim zapravljaš čas. Poišči sebi po letih in vsem ostalem primernega moškega.
Marinec… prekleto dobro razmišljaš in mislim, da imaš res prav. Čeprav je v meni še kar nekaj upanja…a vem da čakati ne morem prav dolgo (še kakšen mesec si mislim)… Govorila sem z njegovo sestro in pravi, da ga razume… da se je pri njej zadeva rešila. Trajala je precej dlje kot pri meni. Zato mam vseeno nekaj upanja.
V tem času sem prebrala nekaj knjig in veliko razmišljam o meni sami. Da se moram imeti rada. Čutim, da stopam stopničko višje pri sebi… Zadnjič sva se ponovno pogovarjala o seksu. Sem rekla, da je tega dovolj in da si takega življenja ne zaslužim. Da želim seksati, da želim imeti otroke… Pa je rekel, da si verjetno tega res ne zaslužim in da bo jutri odšel. Nisem komentirala. Bila sem prepričana da bo res šel in bila sem ponosna, da ga nisem prosila “ne odhajaj”. Naslednji dan ni odšel. Nisem spraševala. Se je pa začel neverjento drugače obnašati… S tem me ni kupil, verjemite. Še vedno veliko razmišljam in sem si tudi zadala nek cilj. Počakala bom še največ dva, tri mesece..če se ne bo nič zgodilo, potem si bom poiskala drugega. Resnično čedalje bolj verjamem, da ta ni edini zame.
Vsaka sprememba je težka. Strinjam se. A najpomembneje je da se imamo radi. Meni še malce manjka..
se vam javim kmalu.
Prisrčen pozdrav.
Sem moški star 35 let, samski in vedno naletim na ženske, ki si še ne želijo otrok, skupnega doma. Jaz pa si želim družino…Povedal bi ti rad,da razumem kaj prestajaš, da ti ni lahko. Če si boš kdaj zaželela pogovora, si lahko izmenjava elektronski naslov .
Življenje ni lahko, usoda se igra z našimi življenji
Pozdrav iz Primorske.
Robert
se popolnoma strinjam z marincem. Nima smisla vztrajati, niti en dan več. Nikoli ne bo boljše, sama sebi daješ upanje, pa čeprav veš da je možnosti malo, da se situacija obrne. Zato glavo pokonci pupa, in uživaj življenje s polno žlico.
Kaj takega pa še ne, 2 leti, si ne predstavljam niti v največji nočni mori. Se mi prav smiliš.
Ti pa nadvse želim, da se primeš v roke, se začneš ceniti, in si ne dovoliš več prositi .
Oglasi se še kaj.
Servus.
Prebral sem tvoje objave, in se v njih našel tudi sam. Imel sem dekle s katero sva bila skupaj kar nekaj let( 5), zadnjo leto ji ni bilo do sexa, vedno izgovori, ne zdaj, bova jutri… men se je zdelo že cela večnost. Imel sem jo poln kufer, in z njo prekinil vse stike. Sedaj sem srečno poročen, imam ob sebi ženo, ki me osrečuje na vseh področjih. Ni več suše.:)
Vse je v glavi. Samo odločiti se moraš. Po vseh prebranih vrsticah imam občutek, da je s teboj tudi nekaj zelo narobe. Se bojiš ostati sama? Naj te ne bo, prepričan sem da te kmalu čaka sreča, samo odpri oči, in bodi pogumna, zaupaj vase, in nadvse pomembno začni se imeti rada.
Srečno.
Hvala ti za tople in pogumne besede. Verjetno se res bojim ostati sama. TO mi je najbolj zoprno, poleg tega je še kup drugih stvari… zaradi katerih me mal stisne.. Ampak vem, da se bo to vse uredilo. Kot sem zapisala v prejšnjem postu, sem si dala oz njemu največ 3 mesece. To sem povedala tudi njegovi sestri, ki se bo v soboto pomenila z njim, ker imate oba enake probleme oz jih je ona imela. Njej sem tudi povedala…kar povej mu da tko ne morem več. 2 leti čakam, več kot 3 mesece pa ne mislim več. To je moja dokončna odločitev. Sej vem, da se nimam komu opravičevat, vendar sem že tolko močna in se mam čedalje raje, da se bom takrat lažje odločila. Drugače pa sem se nehala sekirati. Privoščim si zabavo, vse kar si zaželim…zadnjič sem bila kar do dveh zunaj, čeprav tega ni pričakova. Tako sem se sprostila, kot že dolgo ne. In to mi daje moč in potrditev da se imam rada. To je res zadnja možnost.
Sem pa vesela zate, da si našel sorodno dušo, ki te dopolnjuje in zadovoljuje v vsem. Ja, veš kaj je mene bolj strah…ker sem stara 34 let (grem proti 35) in da bo za otroke zelo pozno..koliko časa bom potrebovala, da se bom lahko vključila k nekomu drugemu, koliko časa bom potrebovala da ga bom spoznala in se odločila ali zares hočem z njim otroka. En, dva, tri bom stara 40 let… takrat pa ne vem če bi bo še do otrok. Sicer tole zdej je misija nemogoče… Mene moti samo to, da ni seksa. Vse ostalo je ok in super. Kaj bi dala, da bi bil en ventil, ki bi ga lahko odprla in potem močno zašvasala…
jutri, za vikend odhajam k prijateljici. sama. jupi in komi čakam. imava že vse nore in take ženske plane kaj bova počeli.
mejte lep vikend. jaz ga bom zagotovo mela.
“Če misliš da zmoreš, ali če misliš da ne zmoreš, v obeh primerih imaš prav“, sem nekje prebral.
Ne boj se. Ne sekiraj se zaradi preteklosti, te ni več, niti se ne boj, kaj bo čez pet let, od tega ni koristi. Živi za ta trenutek, življenje je sestavljeno iz teh trenutkov, kot mozaik. Strah pred prihodnostjo te pripelje ravno tja, kjer nočeš biti. Trdno prepričanje, vera v uspeh, pa te pripelje natanko tja, kjer hočeš biti.
“Vsaka pot se začne s prvim korakom“, tudi to sem nekje prebral, čeprav to vedo vsi.
Ni pomembno, kako velik je ta prvi korak, pomembno je, da ga narediš. Si v najlepših letih in ne vrzi jih stran. Imaš svoje sanje, vizijo, ki čaka, da se uresniči. Če ni vročine in seksa, je vse ostalo, ki na videz “ok in super”, nepopisno brezbarvno, brez vsebine in brez srečne prihodnosti. Ni načina, da odpreš tu tisti ventil, ki naredi življenje mavrično pisano, zato naredi prvi korak v pravo smer, naredi ga ta trenutek… Pojdi sanjam naproti. Vse ostalo bo prišlo samo od sebe naproti tebi.
Lep vikend ti želi marinec.
Maych, jaz ti toplo polagam na srce, da ob terapevtu preveriš, zakaj se v resnici gre. K terapevtu lahko greš najprej tudi sama in potem morda skupaj ugotovita, kako fanta postopoma vključiti zraven. Če še vedno ne bi hotel, boš vsaj vedela, da si naredila, kar si mogla. Nihče od nas ne ve, kaj se s tvojim fantom dogaja – je razlog fiziološki, čustven, je tvoj fant drugače usmerjen, je razlog v zlorabi,… vsi tu lahko samo ugibamo. Fant pa ve – ali vsaj globoko v sebi. Tudi v primeru, da bi ob ali po terapiji šla narazen, boš še vedno vedela, da si si dala še eno možnost, da stvari bolje prečistita. 2 leti sta brez spolnih odnosov, pozabljaš pa, da sta dve leti spolne odnose imela – zato verjamem, da jih bosta lahko spet. Če daš osebi ultimat tipa “če v treh mesecih ne boš spal z mano, končava”, se meni zdi, da to lahko sproži samo še dodaten pritisk. Torej se lahko zgodi, da bo spal s teboj samo zaradi tega, da bi ga ne pustila, česar gotovo nočeš in tudi ob spolnosti bi to nedvomno občutila, zatorej bi to bila krivica do obeh. Praviš, da je vse ostalo ok in super. Ali ne bi bilo škoda, da prekineš odnos »samo zaradi tega«, ne da bi sploh pogledala vanj?
Kje piše, da boš ob drugem, ki ti bo dal seks, srečnejša? Spolnost je velikokrat , če ne celo vedno pokazatelj globjih stvari, ki jim včasih sami ne moremo priti do dna, morda si ne upamo, morda preveč boli… Zato je tu pomoč. Morda je prav terapija edino varno mesto, kjer pridemo do ventila, ki si ga upamo odpreti… Imata se rada – zatorej če le moreš, ti želim, da bi probala še to pot.
Marinec, če si imel svojo bivšo “poln kufer” zato, ker ti ni dala seksa in samo zato tudi vse prekinil, potem je tvoji odločitvi samo za ploskati. Zanimivo, da tega nisi storil že takrat ko pa sta seksala… Bi prihranil dragocen čas njej in sebi – ti bi bil več let »srečno poročen«, ona pa imela ob sebi prostor za nekoga, ki je je vreden.
Kako bi se pa ti počutil, če bi ti bivša v obdobju vajine suše dobronamerno pomagala z nasvetom »vse je v glavi«? … Dejstvo je, da tega takrat nisi hotel razumeti, pa lahko drugim svetuješ kolikor hočeš.