Pa ni to malo čudno? Meni bi bilo pa nerodno.

Pa ni to malo čudno? Meni bi bilo pa nerodno.[/quote]
Spoštovani,
presodite sami.
Morda imate tako zanesljiv spomin, da tega ne potrebujete, ali pa gre za tako enostaven problem, da ga boste zčlahka predstavili na pamet.
Sami izbirate med zadrego in natančno obravnavo.
Dnevno se pri meni znajde vsaj četrtina vseh bolnikov z listki, ne glede na strost…
Lp,
N

[/quote]

Spoštovani,
malo narobe sem se izrazila: vem, da nadzorne inštitucije (čeprav varuhinja pacientovih pravic šele zelo malo časa) obstajajo in ne mislim, da ni nadzora. Kar sem šelela poudariti, je, da ta nadzor pogosto ne pripelje do končne faze, v kateri bi moral zdravnik za napako prevzeti odgovornost. Našteli ste namreč primere, aktualne v zadnjih recimo par letih, to pa so tudi malodane vsi. Merim namreč na izjavo dr. Kebra v Trenjih, posvečenih Boru Nekrepu, da v Sloveniji ni statistike, ki bi prikazovala število iatrogeno povzročenih smrti/poškodb, kot je to recimo v ZDA in mnogih drugih državah.

Se pa absolutno strinjam z vami, da ne gre samo za odgovornost za napake pri zdravnikih, ampak v vsej družbi v Sloveniji nekako opažam pomanjkanje končne odgovornosti, pa najsibo to za zamude pri granji Pediatrične klinike, za napake pri Onkološkem, za predor Šentvid … kar nekako nihče ni kriv oziroma vse potihne.

No, vendarle pa se tudi z vsem srcem strinjam z vami, da je število zdravnikov, ki delajo dobro, če ne celo odlično, in to vsak dan, vsako minuto svojega delovnega časa in pogosto še čez, zagotovo ogromno in za precejšen faktor višje od tistih, ki delajo slabše. Hkrati, ko mislim, da bi morali bolj izpostaviti takšne, ki delajo slabo, pa mislim tudi, da bi morali pogosteje pohvaliti in izpostavljati primere dobre prakse, odličnih zdravnikov, odličnih sester in drugega zdravstvenega osebja. To oboje – kritika ob napakah in sprejemanje odgovornosti zanje ter pohvala ob dobrem delu – se mi zdi, pri nas še ni tako pogosto in bi bilo dobro, če bi se kaj spremenilo v tej smeri. Včasih žal v zdravstvu opažam nenaklonjenost tako enemu kot drugemu – kritik skoraj ne sme biti, pohvale pa pogosto povzročajo prejemniku nemalo težav med kolegi. Upam, da imam samo napačen vtis, vendar iz tujine vem, da obstajajo stroke, prav posebej namenjene kritiki medicine od zunaj (ker pogled na lastno stroko ni vedno dovolj oddaljen) z namenom izboljšanja njenih postopkov, v Sloveniji pa se zdi, vsaj nam, zunanjim opazovalcem, kot da medicine ni nikoli dovoljeno kritizirati, pa čeprav konstruktivno.

No, verjamem, da smo vseeno na dobri poti 🙂
Lep pozdrav in še veliko uspehov pri vašem delu!

Spoštovani,
lep pozdrav.
Strinjam se, da je čas za obravnavo pri nas prekratek, tudi mi bi bili zadovoljni, če bi lahko bil daljši.
Ne greza “odpikanje”, kot to imenujete.
Sistem naročanja naj bi rešil marskaj. Torej pridete naročeni in čimmanj čakate.
Če se je zgodilo kaj hudega in je stanje nujno, obvetite zdravnika in vas bo nemara pregledal prednostno.
Vse obravnave ne terjajo veliko časa, npr. odvzem šivov, kontrola po angini itd.
Če se boste dobro pripravili, ne bo treba prav vekliko časa…Govorili smo že o razmisleku, kaj bi povedali, pa morda o listku s podatki, vašimi meritvami tlaka itd.
Povedati vam moram, da Slovenci trikrat pogosteje hodijo k zdravniku kot povprečen Evropejec (za gre k svojemu zdravniku 4-krat letno). Pri tem pri nas obolevnost ni 3-krat večja, ampak precej enak kot v Evropi.
In vaše zadnje vprašanje: kadj k zdravniku? Takrat, ko vas je naročil na kontrolo, in seveda takrat, ko imate hudo zdravstveno težavo.
Natančna razlaga-kdaj k zdravniku bi terjala nekaj sto strani odgovora…Če ima vaš zdravnik morda rezerviran čas po telefonu; ga v zvezi z novonastalimi težavami povprašajte najprej po telefonu. Predstavite mu svoj problem: on ima vse podatke o vas, najbolje vas pozna in laže kot jaz bo presodil, ali morate priti na pregled, ali ga lahko še odložite-se naročite…
Lep pozdrav,
N

Spoštovani,
predstavili ste pogost fenomen pri nas.
Smo pač različni.
Moje mnenje je, da je vsakdo strokovnjak za svoje področje (npr. jaz o gradbeništvu ne vem nič in zaupam strokovnjakom), drugi spet so mnenja, da so poklicani za vse.
Spoštujem vse poiklice. Gospa, ki skrbi začistočo v našem zdravstvenem domu, je pravi naslov za nasvet o trdovratnem madežu na parketu…Tako pač mislim.
Na vsak način je dobrodošlo, da je bolnik informiran o svojem problemu. Odgovornost za zdravljenje pa vendarle nosi zdravnik. Kazensko, finančno, strokovno, moralno.
Prevladovanje pacienta nad to odgovornostjo kaže na nezaupanje, se vam ne zdi?
In-nezaupanje v nobenem odnosu ni pozitivno čustvo.
Morda bi se bilo o tem pogovoriti z vašim očetom: kaj ve vzrok? Je imel slabo izkušnjo v preteklosti? Je morda samo ta specifičen zdravnik tisti, ki mu ne zaupa? Zakaj?
Naš karakter se formira nekako pri 20. letom, potem lahko spreminjamo le način obnašanje.
Tako obnašamje, kot ste ga opisali, ni prav prijetno za zdravnika.
Morda bi povabili očeta, da se postavi v zdravnikovo kožo…
Bojim se, da se ne bo dalo kaj dosti spremeniti, a že zavedanje lastnih napak je pogosto zelo dobrodošlo…
Mi zdravniki, se jih še kako zavedamo, a odprviti jih kljub trudu in strahu 100% ne moremo…
Lp,
N
Gre predvsem za karakterno potezo, najbrž.

To se na NE morem ptrinjat? Kdaj pa je že kdo odgovarjal????

Spoštovani,
lep pozdrav.
Upam, da mi je uspelo odogovriti na večino vprašanj, pač po svojih najboljših močeh…
Še par minut in odjavila sem bom, saj me čaka popoldanska služba.
Lep pozdrav,
Nena

Hvala za odgovor, ampak moje vprašnje je letelo predvsem na to, da s tem, ko mi pridemo k zdravniku z že izdelano ,,našo diagnozo,, mu nehote zamolčimo določene simptome, ki so lahko ključni kot indikator za kakšno drugo bolezen in ne tisto, ki smo jo ,,mi kao našli,,

pa brez zamere

Dr. Nena,
ne vem, ali smo več tem zaprli ali odprli.
Ampak … tako je. Več kot se pogovarjamo, več se lahko naučino in več obzorij se nam razgrne.

Hvala za pogovor in ker ste si vzeli čas za obisk pri nas.

To se na NE morem ptrinjat? Kdaj pa je že kdo odgovarjal????[/quote]
Spoštovani,
lep pozdrav.
Morda vas spomnim le na dve zadevi, ki sta dolgo in boleže odmevali v medijih. V prvem primeru je bila doživljenjsko odvzeta licenca (zdravnica z Jezerskega,šlo je za homeopatsko obravnavo malarije). Kolegica je zdaj brez poklica in brez sredstve za prežuiivljanje.
Drugi primer Šilih (Slovenj Gradec) je doživel obravnavo na vseh evropskih nivojih sodišč, mislim, da je trajalo več kot 10 let,v Bruslju je bila kolegica dokončno sozznana za nedolžno. Medtem so se preselili, saj so naščuvani otroci v vrcu njene otroke, pljuvali, kolegica je imela redno zrezane gume na kolesih.
Kolegu ginekologu na Jesenicah je bila odvzeta licenca zaradi napake pri vodenju poroda.
O vsem je bilo obširno poročano v medijih, trenutno se na pamet spomnim le teh treh primerov.
Lep dan,
Nena

mislim, da bi bil seznam tistih, ki so jih po krivdi zdravnikov pokopali zelo zelo daljši.

Naj vam povem svoj primer. Zanima me, kako boste zagovarjali zdravnike. Imela sem escherihijo coli esbl. Kot vam je gotovo znano, ne prime nikakršen antibiotik. Pa ni res. Najprej sem šla na infekc.kliniko v Ljubljano.Po kratkem postopku sem izvedela, da bo to še “hudič” ker imam 5 milij.bakterij. Preveč sem vedela o bolezni, ker sem cele noči presedela pred internetom. Dr. ni bilo to všeč in mi je rekel, naj se kar tako zdravim naprej. S sodo bikarbono.Tudi to sem vedela, da to pač ne gre, ker mi soda dvigne pritisk na 220, celo na 230. Jezen je odšel in nisem ga videla več. Izvode sem čakala 3 ure in na njem je pisalo, naj ob ponovnem obisku prinesem novo napotnico. Kdaj???? Obiskala sem veterinarja, naj mi za božjo voljo pomaga, ker se mi bo sicer od bolečin zmešalo. Je rekel, če bi bila pes, bi mi pa lahko pomagal. Šla sem na urološko kliniko , kjer pa sploh nisem prišla osebno do zdravnika, ker so mu zadostovali izvidi? Na okencu sem zvedela, da bom prišla na vrsto čez 6 mesecev? Ko sem gospe povedala, da me do takrat ne bo več / končno saj en človek manj nič ne pomeni kajne/, mi je gospa znižala obisk za 3 mesece. Pomagala sem si sama, tudi s posvetom rep.inšpektorja za vode. Klicala mojo bakteriologinjo in še marsikaj sem počela. Vperašala sem tudi, če kdo od teh zdravnikov ve, kakšne so bolečine ob tej bakteriji. Seveda ne!!!! In kaj mislite si mislim o naših vrlih zdravnikih. Mislim, da bi drugič raje vzela dozo zdravil in zaspala. Pa pravita gospe direktorici iz UKC, da dvojna ali trojna zaposlitev naših vrlih Hipokratovih zdravnikov ne vpliva na delo v tej ustanovi. Ali res ne? Še to bi vam rada povedala, da sem med tem pojedla 6 različnih antibiotikov in 20 injekcij. Kot bik sem trpela 8 mesecev, pa to naše zdravnike kaj malo briga. Opravičite takšne postopke, če jih lahko.