Sem študentka stara 22 let, že 4 leta opravljam razna študentska dela (zadnje leto in pol pa nepretrgoma delam). Ker sem iz velike družine sem z zasluženim denarjem želela narediti vozniški izpit, brez, da bi zato finančno bremenila starše.  Da bi tako bila vsaj za odtenek bližje samostalnemu življenju in bi si potem, čimprej našla tudi prebivališče in tako bila na svojem, se tako rekoč postavila na lastne noge.
Problem nastane, ker mi starši že od začetka poberejo vso zasluženo plačilo, jaz pa jim nimam srca reči “ne” glede na to, da starša mene preživljata že 22 let in mi v otroštvu ni nikoli ničesar manjkalo, poleg tega je zaradi mojih zdravstvenih težav v otroštvu, ki smo jih lajšali kar 10 let, trpela cela družina. Mama pa celo dobila odpoved v službi, ker je morala z mano, neprestano tekat po bolnicah.
Kako torej priti “na svoje” brez, da bi užalila starše?

Vem, da sem se predcej razpisala a se vam zahvaljujem, če si boste vzeli čas, da preberete zgodbo. Prav tako, bom vesela vsakršnega nasveta.

Pozdravljena,

Tako, da sebi najprej odgovoriš na vprašanje kaj si staršem dolžna. Poglejva. Ali je otrok staršem dolžan denar, ker so poskrbeli, da mu v otroštvu ni nič manjkalo? Ali je otrok staršem dolžan denar, ker so ga zaradi bolezni vozili v bolnico? Vse to so osnovne dolžnosti starša in iz tega naslova ne more izvirati noben finančni dolg. Najbrž je bilo mami težko in lahko da so obiski bolnice res vplivali na izgubo zaposlitve. Vendar to nima veze z vami. Odgovornost odrasle osebe in starša je, da poskrbi za zdravje otroka in hkrati poskrbi tudi za prihodke. Otrokova bolezen tukaj ne more biti bistvo problema. Mama ima težavo drugje. Nadalje bi lahko tvoj dolg izviral iz dogovora, da kriješ del stroškov bivanja (položnice, hrana). Vendar tak dolg lahko obstaja samo na podlagi obojestranskega dogovora. Ne pa na način, da ti nekdo denar ‘pobere’. Malce ugibam, da tudi ti sodeluješ v tej družinski drami. V smislu, da sama daš denar. Napisala si – mi poberejo. Ali to pomeni, da ti grozijo, ti fizično izpulijo denar iz roke? Bolj pogost scenarij je, da gre pri starših za tiho čustveno izsiljevanje in igranje žrtev. Ti pa potem denar izročiš, občutek pa je lahko tak, kot da ti ga je nekdo ‘pobral’. Ugibam. Vsekakor si pametna, samostojna odrasla oseba. In če želiš postati še malce bolj odrasla, se lahko že zdaj naučiš kako na spoštljiv način zaščititi svoje meje. Torej hkrati lahko izraziš hvaležnost (čeprav jaz mislim, da v tvojem primeru nobena izjemna hvaležnost ni potrebna) in poskrbiš zase. Recimo: »Zelo sem vama hvaležna za to kar sta naredila zame, nisem pa zato dolžna denarja. Ne bom več vsega zasluženega denarja izročala vama. Če se strinjata lahko, dokler še bivam doma, prispevam toliko in toliko za stroške? (simbolični znesek)« Dobro je tudi, da se čim prej naučiš delati bolj po svojem razmisleku in ne toliko po čustvih drugih. Ljudje imajo razne probleme in vsakršna čustva. Vendar največkrat to ni naš problem, ampak njihov. Z drugo besedo. Pa kaj potem, če bodo starši malo užaljeni? To samo pomeni, da so malce nezreli, ne pa da si ti slaba, česa kriva ali kaj dolžna …

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Pozdravljena,

S tvojo situacijo se lahko poistovetim in to iz lastnih izkušenj. Prvo kaj sem spoznala in potrebovala sem dolgo časa, je to da sem si sama kriva. Čeprav so bile manipulacije iz mamine strani sem pa sama odgovorna za svoja dejanja in reakcije. Sicer ji sama nisem celotnega zaslužka dajala ampak sem samo zraven prispevala, skrbela za hišo in mlajšega bratca, mirila starše med prepiri,… Najbolj se je šlo za to, da sem se vedno nekaj dolžno in krivo počutila. Četudi mi niso (vsaj ne pogosto in direktno) pravili da sem kaj dolžna dati sem to sama dojemala iz pogovorov,… Iz bolj nediretkne komunikacije sem dobila občutek dolžnosti pomagati in poskrbeti za vse. Mama me je čustveno vedno znala izsiljevati, da je dosegla svoje. Prvo kaj je bilo je da sem odprla oči in si te stvari priznala, kar ni lahko. Kdo pa si želi priznati, da njegova mama ga izkorišča in manipulira z njim. Potem pa sem prevzela odgovornost za sebe in svoja dejanja. Začela sem postavljati sebe na prvo mesto in šele na to pomagati drugim in znebila sem se občutka krivde ter se naučila reči ne. Te stvari so najbolj osvobodilne. Upam da zberete pogum in se pogovorite s starši. Pa predlagala bi vam kakšen pogovor pri kakšnem terapevt, ker boste lažje predelali takšne stvari s pomočjo (nič ni narobe prositi za pomoč).

glede na to, da izhajaš iz drugačnega okolja, kjer ženske niso vredne nič, boš morala biti kar zvita, da boš poskrbela zase. za začetek začni dajati vsaj nekaj denarja na stran, staršem se pač zlaži, da delaš manj, ali da te je delodajalec plačal manj kot v resnici. potem pa čimprej na svoje.

Grozno, vem. Sam imam podobno situacijo, vendar denar izročam sam. Star sem 30 let, že davno bi lahko šel na svoje, vendar še vedno živim v bloku z očetom, ki je v pokoju. Prejema pokojnino s katero bi se sam s težavo prebil čez mesec. Srčno si želim življenja s svojo punco, pa mi to z očetom preprečuje, ker ga nimam srca pustiti samega. Hkrati pa vem, da s tem zaviram svoj razvoj.
Vam pa svetujem, da se res dogovorite za nek primeren znesek, ki bi ga prepevali gospodinjstvu. Pravite, da je družina velika, zato si lahko razporedite stroške na pravične in enake dele (sklepam). Želim vam, da zadevo uspešno uredite. Sam pa v mojem primeru najverjetneje nimam izbire 😢

Starša ti pobirata denar ravno zato, ker vesta, da prej, ko boš prišparala večjo vsoto denarja, prej se boš odselila. Onadva pa ti očitno ta proces z odvzemanjem denarja želita zelo upočasniti. Ne želita, da se odseliš. Verjetno je za tem tudi namen dolgoročne narave. Pričakovanje (moralni dolg), da boš živela pri njima in skrbela za njiju, ko bosta starejša. Podobno, kot sta onadva zate. Čimprej je treba rešiti situacijo.

Hej! Samo pojdi bivati v kraj študija, najemi sobo in bodi tam večino dneva! delaj v kraju študija, odpri račun, čtudentski (Revolut, Gorenjska banka..) in naj ti nakazujejo na nov račun. Starega pa čez čas zapri, no pa saj bosta videla da si moraš sedaj v Lj/Mb/Kp sama kupovati živila 😀 in oblačila in zabavo in.. jih pokličeš in rečeš da si plačuješ nekaj (kao… tudi če ne, samo da vesta da kar zaslužiš tudi porabiš, ubistvu pa šparaš :D)

hh

Odeli se v kraj študija! mb/lj in se jima javljaj vsake 3 tedne ali pa še manj, ali pa se ne 😀 hehe… plačevati si boš morala hrano in telefon in obleke pa bosta videla da ti ga ne morta več vzet..

Saj je lepo, da daš recimo za hrano doma, ali pa napolniš hladilnik, ne pa vsega. Povej staršem, da lahko daš toliko in toliko, a ostalo gre za izpit in vse kar potrebuješ.

Če se izsiljevanje ne neha, se odseli. Veliko je cimer, kjer imaš svojo sobo in pač si deliš kuhinjo, pa plačaš 200€-300€ z stroški vred. In imaš lastni mir 😉 Če daš isto doma, ali še več, se ti vsekakor splača.