Pozdravljeni!

Soočam se z zelo zapleteno situacijo in vas prosim za nasvet. Gre namreč za
mojega brata, ki je star 22 let. Že v srednji šoli so se pojavile težave z
marihuano in ponočevanji, ampak je staršema vsakič posebej obljubil, da
nebo več kadil trave in da se bo pravočasno vračal domov, čeprav sta bila
do njega izredno popustljiva. Nekaj časa je bilo vse vredu, potem spet ne
in tako, dokler ni v 3. letniku spoznal svojo punco, s katero sta se zelo
zastopila. Takrat se je umiril , končal srednjo šolo, razmišljal o vpisu
na fakulteto, čeprav se je kasneje odločil, da mora najprej odslužiti
vojaški rok in poskusiti malo delati, da bi se lažje odločil za pravo
fakulteto. No in med služenjem vojaškega roka so se v bistvu šele prave
težave začele. Začel se je zapletati z samimi čudnimi ljudmi, v glavnem
narkomani. Tudi ko je začel delati je bilo vse še slabše, ves čas je bil
slabe volje, razburjen, brezvolje, vsak dan so se pojavljali novi prepiri
in podobno. In ko starša nista videla več izhoda iz nastale situacije sta
mu rekla, da mora povedati kaj se z njim dogaja, drugače bo lahko šel živet
kam drugam. In takrat je povedal, da je na heroinu in da ne najde več
izhoda in da nas prosi za pomoč, da bi lahko zopet normalno zaživel.
Obljubili smo mu, da mu bomo pomagali in ga podpirali. No in začel je z
odvajanjem z metadonom. Po štirih mesecih nam je predlagal, da bi opustil
metadon, ker se mu zdi, da je že čas, da poskusi brez vsega. V začetku je
bilo vse normalno, kar pa nebi mogla reči za danes – po enem leta.
Podočnjake ima take, kot, da tri dni ni spal, ima zelo rdeče oči, (čeprav
je tudi služba vzrok za probleme z očmi), plačo zapravi v parih dneh,
skregal se je tudi s svojo punco,največju problem pa je njegova
razburljivost , ker se za vsako malenkost skrega in njegovo izmišljevanje
zaradi čisto nepomembnih stavri. Če ga kdo vpraša, če je spet zašel, še
bolj znori in pravi, da mu sploh nič ne zaupamo in da bo itak enkrat šel.
Ko sva se nazadnje pogovarjala, sem ga vprašala, če ima kakšne težave ali
kaj in mi je rekel, da ne, da je trenutno malo bolj razburjen, ker imajo
toliko dela v službi in da si samo želi, da bi mu končno zaupali. Rada bi
verjela, da je ozdravljen, čeprav sumim, da to ni tako. Rada bi mnenje, kaj
mislite vi in kako bi mu lahko pomagala, ker poleg sebe uničuje tudi vse
druge okoli njega.

Hvala in Lp

Pozdravljena!

Upraviceno sumite, da z njim nekaj ni v redu. Znaki, ki jih nastevate, kazejo na to, da je ponovno posegel po drogi in da drsi po breznu navzdol….Verjetno tudi vi sami veste, da je tako in zelite od mene dobiti le se dodatno potrditev.
Metadon ni resitev za njegove probleme in tudi sam ne bo zmogel resiti tega problema, saj je clovek sam pred drogo nemocen. Prav imate tudi, ko pravite, da unicuje tako sebe kot tudi vse vas, ki ste okrog njega. To mu lahko preprecite edino tako, da ne boste vec prenasali njegovega vedenja oz. jemanja droge in mu boste postavili jasen pogoj – taksen kot sta mu ga starsa ze enkrat postavila. Pravite tudi, da mu je uspelo vzdrzevati abstinenco skoraj eno leto. Vendar abstinenca je le prvi pogoj, ki ga mora izpolniti nekdo, ki zeli opustiti drogo. Problem ni v sami drogi, ampak v cloveku! Tak clovek potrebuje spremembe v celotnem njegovem zivljenjskem stilu, nacinu razmisljanja…najti mora smisel zivljenja, cilje, ki jih namerava doseci….vse to pa mu je droga odvzela. Potreboval bo se kako vaso podporo in pomoc, vendar pa ne na tak nacin, da ga boste rotili in prosili naj preneha, ko ga boste zasledovali in ga iskali…..Postaviti mu boste morali pogoje, ki se jih bo moral drzati, saj bo sicer nadaljeval s starim nacinom zivljenja.
Po pomoc se lahko obrnete na naso ustanovo: Zavod Pelikan Karitas, Referat za pomoc zasvojenim in njihovim svojcem, Litijska 24, Ljubljana tel.: 01/ 548 02 86, 548 03 63. Pri nas opravljamo svetovalne razgovore in priprave za vstop v terapevtsko Skupnost Srecanje ( vec o programu si lahko ogledate tudi na nasih spletnih straneh: http://www.karitas.si).

Jana Hrovat

Zdravo!
Zelo mi je zal za tvojega brata. Tudi jaz ga imam in me je strah, da slucajno tudi on kdaj ne bi zasel na ta pota.
Recem ti samo eno. Bila sem na obisku v tej komuni Don Pierina kjer je bil fant, ki je bil prej 8 let na travi. Nic druga, samo na travi. Nehal je sam in vzdrzal brez droge. A ni si znal vec sestaviti zivljenja. Bil je agresiven ipd. Ni vedel kaj naj, kaj sele kako. Tako sam pravi, da je prisel v komuno, ker se je moral nauciti ponovno zivet. Svetujem tvojemu bratu enako.
Pa drzi se!

Cao!
Na žalost se tudi meni zdi, da ni vse ok. Sploh pa zato, ker se tako krčevito brani z “Še vedno mi ne zaupate”. Problem je tak, da verjetno ni prišel na čisto, verjetno tudi takrat ni rekel “Nikoli več”. Ponavadi za kratek čas prekinejo, potem pa spet mislijo da so močnejši, da so bolj pametni kot prejšnjič, da tokrat se jim pa to ne bo zgodilo.
Prva stvar je ta: Zaupanje se pridobi, to ni stvar ki bi jo ti in tvoji starši njemu dodelili. Svetujem ti, da si kupite tiste testerje za enkratno uporabo, in ga s tem presenetite (!). Vsekakor naj bo nekdo zraven, ko bo “lulal”, da testerja ne pokvari (doda milo ali kaj podobnega). Zaupanje je dvosmerna cesta. Tudi on mora vam zaupati, da mu hočete najbolje.
Poročaj, kako je zadeva šla naprej…. (držim pesti)

LP, Jelka

New Report

Close