Zaupate svojemu obcutku ali ne?

Meni pa se “smili” vas moz. Iz opisanega se mi zdi, da ni srecen. Zato bi jaz vec casa namenila razmisljanju z njegovega zornega kota.
Vi imate tako mocno energijo, da ne potrebujete nasvetov. Funkcionirate razumsko in se boste v bodoce tako odlocala.
Vas moz pa bi potreboval ” pomoc”. Strokovno ali pa “kmecko pamet”.
Predvsem pa rabita oba delo na sebi. Leta in leta….taksno zivljenje, ki ga zivita, je zivotarjenje in je skoda zivljenja, da ga zapravljata.

Ne vem zakaj sem sploh prisla pogledat na to temo nazaj, ampak sem. Me je pac zanimalo hehe 🙂
To kar ste napisala je tocno to kar dozivljava oba. Mene na vsake toliko zaskrbi in ponovno zaboli. On na en nacin razume, po drugi strani ga pa jezi ker to vlecem naprej.. ceprav tudi sama nocem, ampak kar pozabiti pac ne gre. Veckrat se pohecava na ta racun, se tudi skregava (ne vsakic seveda, samo kadar imam jaz kaksen sum – zdaj je bil tretji sum v enem letu), ampak vedno se potem pogovoriva in greva naprej.. ne kregava se v smislu da se jaz smilim sama sebi zaradi tega.. kar je bilo je bilo, nazaj spreminjat se ne da. Kregava se ker meni kaj ne da miru npr. Pa mu tudi jasno in glasno povem da tega in tega prenasala ne bom, ce misli tako, lahko spakira in gre, ker enostavno od takrat ne prenasam vec bullshita. Veliko bolj previdna sm, veliko bolj opazujem njega. Seveda ne brskam da bi kaj nasla, ker se mi ne zdi ok, vse se le v moji glavi dogaja. Verjamem da mogoce ta obcutek ne bo minil (kot je nekdo zgoraj napisal), ampak vztrajam.. ne zaradi otrok, njim ne bi nic manjkalo tudi ce ne bi bila skupaj, vztrajam ker ga imam pac rada. Brez prikritih namenov in kaksnih dobrobiti.. zato ga tudi nisem poslala v tri krasne lani.
In res me veseli da je tukaj tudi nekdo ki razume kljub temu da ne pisem o podrobnostih. Primerjava z otrokom je resnicna, za cloveka ki ga imas rad, se bos potrudil da mu odpustis in gres naprej. To delam. Ne obremenjujem se vec vsak dan s tem, pridejo samo dnevi. Te dni lani se je to dogajalo in verjetno je zaradi tega se povecan ta obcutek strahu kaj pa ce. Najlazje je pa reci da kaj sem kretena vzela nazaj in da ga samo zagovarjam.. ga ne, jaz povem kar opazim, kar mi on sam pove in kar vem sama.. ne vem zakaj bi ga zagovarjala, saj pa je on naredil drek, naj se zagovarja sam. Ampak kdor ni bil v tem pac ne razume vseh obcutkov in dozivljanja.

Lepa hvala za vas odgovor!

Ne veste pa da mu jaz to veckrat recem.. da izgleda kot da ni srecen in da ce lahko kako pomagam naj pove, ce pa je problem v nama in tega ne zeli “popraviti”, pa ima prosto pot za odhod. Sam ostaja tukaj, ga ne zadrzujem jaz.
Glede strokovne pomoci pa.. jaz bi takoj bila za, pa on ni – govorim o partnerski terapiji. Glede terapije za vsakega posebej pa – jaz sem imela datum zdaj v aprilu pa so seveda prestavili – moja prva ura bi bila. Tako da ja, na sebi poskusam cimbolj delati, kako bo pa on, pa dejansko ni moja odgovornost. Vsak si lahko le sam pomaga.. jaz ponudim pomoc, ce je ne sprejme potem to ni moja stvar.. sploh ce pride do razhoda, se ne mislim z njegovim dusevnim zdravjem ubadat ampak s svojim in z otroci.

Pravite, da se ne zelite ukvarjati z njim ( njegovim ne-srecnim zivljenjem). Ni potrebe. Pa vendar zivite v istem stanovanju, v isti postelji spite, delite isto mizo,.. temu se je nemogoce izogniti. Ce en clen v verigi ne drzi dobro, veriga izgubi pravo funkcijo. Vi zivite pod isto streho. Posledice se prenasajo na celotno druzino.
Ne mislim na partnersko terapijo. Izhodisce za razmisljanje sem vzela samo sreco/nesreco vasega moza. Vec vidikov je glede razmisljanja. Jaz gledam in se skusam postaviti v “kozo” vasega moza. Ne razmisljam o vasih obcutkih ali vajinih skupnih. To je tema razmisljanja za drugic.
Vas moz, kaj se z njim dogaja? V njegovi notranjosti? Kaj se mu plete po glavi? Lahko se vi pogovarjate z njim. Cudovito. Vendar vedite, da v cloveski psihi ni to tako preprosto. On vam zal vsega ne zmore, noce, ni sposoben,… povedati ali priznati. To ni za obsojati. Tako vsi funkcioniramo. Kajti, sebi (svoji biti, notranjosti) priznati, to je napredek, da lahko gres v zivljenju naprej. Dvomim pa, ce vas moz to zmore. Zato pa je verjetno obcasno apaticen, brezvoljen, se zelo trudi za druzino (morda pretirano),….
O vasi vlogi tokrat nisem razmisljala… potrebno je vec casa, da bi se tega dotaknila. Terapevti pomagajo, da pogledate na vaso zadevo vecplastno. To je pomembno. Da se osvetli “en problem” z razlicnih zornih kotov.

Ne vem zakaj sem sploh prisla pogledat na to temo nazaj, ampak sem. Me je pac zanimalo hehe 🙂
To kar ste napisala je tocno to kar dozivljava oba. Mene na vsake toliko zaskrbi in ponovno zaboli. On na en nacin razume, po drugi strani ga pa jezi ker to vlecem naprej.. ceprav tudi sama nocem, ampak kar pozabiti pac ne gre. Veckrat se pohecava na ta racun, se tudi skregava (ne vsakic seveda, samo kadar imam jaz kaksen sum – zdaj je bil tretji sum v enem letu), ampak vedno se potem pogovoriva in greva naprej.. ne kregava se v smislu da se jaz smilim sama sebi zaradi tega.. kar je bilo je bilo, nazaj spreminjat se ne da. Kregava se ker meni kaj ne da miru npr. Pa mu tudi jasno in glasno povem da tega in tega prenasala ne bom, ce misli tako, lahko spakira in gre, ker enostavno od takrat ne prenasam vec bullshita. Veliko bolj previdna sm, veliko bolj opazujem njega. Seveda ne brskam da bi kaj nasla, ker se mi ne zdi ok, vse se le v moji glavi dogaja. Verjamem da mogoce ta obcutek ne bo minil (kot je nekdo zgoraj napisal), ampak vztrajam.. ne zaradi otrok, njim ne bi nic manjkalo tudi ce ne bi bila skupaj, vztrajam ker ga imam pac rada. Brez prikritih namenov in kaksnih dobrobiti.. zato ga tudi nisem poslala v tri krasne lani.
In res me veseli da je tukaj tudi nekdo ki razume kljub temu da ne pisem o podrobnostih. Primerjava z otrokom je resnicna, za cloveka ki ga imas rad, se bos potrudil da mu odpustis in gres naprej. To delam. Ne obremenjujem se vec vsak dan s tem, pridejo samo dnevi. Te dni lani se je to dogajalo in verjetno je zaradi tega se povecan ta obcutek strahu kaj pa ce. Najlazje je pa reci da kaj sem kretena vzela nazaj in da ga samo zagovarjam.. ga ne, jaz povem kar opazim, kar mi on sam pove in kar vem sama.. ne vem zakaj bi ga zagovarjala, saj pa je on naredil drek, naj se zagovarja sam. Ampak kdor ni bil v tem pac ne razume vseh obcutkov in dozivljanja.

Lepa hvala za vas odgovor!
[/quote]

Ampak prvotno si prišla sem z neko drugo tematiko in sicer, da se ti zdi, kako ima mož ljubezenske težave, a ne s tabo. Očitno je bila že v igri kakšna druga, a tega sploh ne omenjaš več.
Meni se zdi, da samo čakaš na to, da te bo ponovno prevaral.

Ampak prvotno si prišla sem z neko drugo tematiko in sicer, da se ti zdi, kako ima mož ljubezenske težave, a ne s tabo. Očitno je bila že v igri kakšna druga, a tega sploh ne omenjaš več.
Meni se zdi, da samo čakaš na to, da te bo ponovno prevaral.
[/quote]

Glede tega ali je bila druga ali ni oz. ali je se alu ni, ne vem. On trdi da je ni. In izgledal je tocno tako kot da bi jih imel.. on mi ni zelel nic povedat, se je zaprl vase. Zato sem vprasanje zastavila sem. Skusam da me ne muci vec to vprasanje, ampak ja, malo me.
No malo pa res cakam, priznam. Oz. ne da cakam, sem v pripravljenosti, ker prejsnjic nisem bila. To je lahko tudi narobe ampak trenutno tako delujem.

Verjemi svojemu občutku, vedno je nekaj za tem. Srečno!

Kot da bi poslušala sebe in mojega bivšega moža….prevara se je zgodila, žal mu je, noče zapustiti družino….Jaz sem tudi opazila da se je spremenil, bil je tako odsoten da je mene bolelo,očitno je bilo da je še vedno zaljubljen…agonija je trajala nekaj mesecev…oba sva prišla do enakega zaključka in to je da je še vedno zaljubljen v ljubico…..in je šel.zelo je bolelo, a vse 1x mine.še vedno je z njo, imata sina….pred leti mi je povedal da je ločitev bila njegova največja napaka v življenju..-zá mene pa je ti bila najboljśa stvar, ker sem dobila možnost za boljše življenje. Verjemi mi da je on še vedno zaljubljen v ljubico in če bosta ostala skupaj, bo med vama večno viselo vprašanje kaj bi bilo3če bi bilo…fizična prevara boli, čustvena še bolj, moj nasvet-ne čakaj na maj, čim prej spakiraj

Jaz ti lahko povem iz prve roke… Le kot na drugi strani…. Je kar je spremeniti se ne da. Pač ni bil od začetka iskren… Ko so pa prišli občutki pa je težko. Naj ti povem da gotovo te nebo sam zapustil saj mu nobena nebo več toliko tolerirala, kot mu sedaj vi. Praviš da ti ne pametujemo zakaj ga nisi pustila… Ampak bi ga mogla vsaj na hladno dati za nekaj dni da se potrudi. Saj lahko sploh zato prej al slej pride nazaj k njej… Preizkušeno tudi to. Pustila in se je z eno drugo že dopisoval… Ker seo mu manjkali najini pogovori, ker je videl da to nisem jaz je prišel nazaj. Klical moje prijatelje kje in kako sem ali sem koga spoznala… Ko se je nekdo preletel okoli mene pa ni zdržal več…. Pravil je vedno da jo nima več tako rad pač da je navajen ker je že od nekdaj z njo… In mene je mel res rad… Ker če nekod odžaga vse in vse spusti da je prišel do mene potem ja… Hočem povedati da ni fino ne na eni ne na drugi strani…. Bi pa ja mogla ga malo dat na hladno za nekaj časa ven. Da se začne spet truditi da ne razmišlja o drugi ampak kako vas dobit nazaj…če nebi potem a ima še smisel? Vejami mi nobeni ni ok v tej situaciji edino njemu. Se pa lahko zgodi ker ste mu tako na izi oprostila da al gre spet k njej ali pa čez cajt drugo najde… Želim vam da si sebi zrihtate življenje. Mogoče je pa kdo ki vas bo imel neizmerno rad… Vem pa da te stvari niso lahke

Prav nasmejala sem se, ko sem brala kakšne odgovore vam servira mož, vi jih gladko pojeste. In hkrati označite ljubico kot lahko žensko. Njega je vsa ta njena “grdota” in neprivlačnost v vseh pogledih očitno tako odvijala, da je po dveh tednih zahteval ločitev od vas in potem še dva meseca cincal med njo in vami. Očitno vas nima tako zelo rad, da bi se takoj odločil za vas, kajne. Veza vam škriplje, rešitev bi bila tudi v partnerskem svetovanju, ampak se mož ni pripravljen niti toliko potruditi za vajin odnos.

Ti se res tolazis s tem da te je zamenjo za grdo babo? Kaj bi sele bilo ce bi mu kaka lepotica noge dala narazen?

New Report

Close