Lepo pozdravljeni,

s svojim partnerjem sva prišla do različnih mnenj…. Zanima naju, kako na to zadevo gledate vi.

Jaz imam dosto do svojega e poštnega naslova in on ima do svojega. Jaz pravim, da mu lahko brez problema povem svoje geslo in uporabniško ime, da lahko kadarkoli pogleda na mail, če bi imel to željo. Ampak poanta ni v tem, da bi mi bral maile, ampak iz moje strani, da daješ občutek da ničesar ne skrivaš in da daješ s tem dejanjem neko zaupanje.

Moj partner pa pravi, da prav tako ničesar ne skriva, vendar da on more imeti neke stvari katere ni nujno da jaz vem za njih, ampak s temi njegovimi stvarmi goji neko zasebno, katera pa v zvezi in skupnem življenju ni nič spornega.

Torej on trdi, da ni prav, da jaz vem za vsak njegov korak, za vse njegove stvari, da on more imeti zasebnost in da ni veza s tem, da ima on skrvinost (katere po njegovem razumu ne škodijo vezi) popolnoma nič ogrožena.

Pomagajte nama, da boma lažje dojela najini različni mnenji

hvala za odgovore in trud
lp, skušnjava

Spoštovana Skušnjava,

zanimivo “ime” ste si nadeli. Morda pa je že iz njega razvidna ‘tematika’, ki vam vzbuja sum in nezaupanje do partnerja?

Njegove navedbe ali razmišljanje, da “on more imeti neke stvari katere ni nujno da jaz vem za njih” lahko kaj pomenijo ali pa tudi ne. Vendar pa takoj vzbudijo občutke negotovosti, rahlega strahu, dvome in nezaupanje. Sama menim, da se je v intimnem odnosu potrebno truditi za čimveč medsebojnega zaupanja in iskrenosti drug do drugega, torej za odnos brez skrivnosti, ki bi jih človek namerno zamolčal in prikrival. Resda je tu pomemben predvsem občutek, da si zaupata in ne toliko posamezni koraki, ki jih dnevno počneta. Če zaupanja ni, odnos nima smisla in upanja za napredek, ampak se slej kot prej začnejo pojavljati težave in ovire, ki odnos blokirajo. Zagotovo pa ima vsak od nas svojo zgodovino in informacije, o katerih niti ne razpravljamo, če nas kdo ne vpraša, vendar to ne pomeni, da želimo te stvari namerno zadrževati.

Rekla bom še, da ni naključje, da se vama je ta tema odprla in bi jo na vašem mestu tudi resno vzela ter se o njej pogovorila. Deloma sem navedbe glede vašega partnerja razumela tudi kot njegovo željo, da mora kot moški imeti nekaj prostora in svobode v odnosu, da lahko diha, da se ne bi počutil utesnjenega ali nadzorovanega.

Srečno.

Pozdravljeni,

vzdevek ali ime katerega sem si izbrala je še iz časov ko smo bli še vsi mladi. Tako da, bi rekla da se iz tega vzdevka popolnoma nič ne more razbrati….

Definitivno se obema zdi pomembno, da je to tema o kateri se bo treba pogovarjati. Ja, se strinjam s tem, da on potrebuje neke stvari za sebe, saj jih tudi jaz potrebujem. Normalno, samo ne pa skrivnosti. Jaz imam čas za sebe, grem s prijateljicami sama na kavo, čvek, kino….. saj to je svoboda….. da bi pa nekdo imel prav skrivnosti in stvari za katere pa ni nujno potrebno da jih jaz vem, se mi pa ne zdi prav. Ne zdi se mi lepo niti to, da njega nekdo kliče, po končanem pogovoru pa vprašam, kdo je to bil, pa mi ne odgovori, češ da je to nepomemben podatek. A ne daje s tem obnašanjem negatvinost in samo manj zaupanja? Trenutno mu zaupam, res pa je, da me ta dejanja vedno bolj in bolj spravljajo v dvome.

Spoštovana,

drži. Dejanja, ki jih navajate glede partnerjevega vedenja, vam upravičeno vzbujajo nezaupanje, saj gre za namerno prikrivanje ali skrivanje informacij. Povejte mi, zakaj vi kot njegova punca (ki ste mu čustveno najbližja) ne bi smeli vedeti kdo ga kliče. V tem primeru gre za nekaj, kar on ne želi, da bi vi vedeli oz. nekaj, kar se ne sme vedeti. Tukaj gre lahko tudi za prevaro. Če problem nezaupanja v odnosu ne razčistite, se bo le-to samo še poglobilo.

Srečno.

Vse je stvar zaupanja. Očitno mu ne zaupaš. Če bi mu zaupala te ne bi skrbelo.

torej po vašem, če vas prav razumem, ni “normalno”, da če ga kliče prijatelj in ga vprašam, kdo je bil, da mi reče, to je nepomembna informacija…. ?

Osebno sem zelo težko zgradila zaupanje do te meje kot ga danes gojim do njega, zaradi slabe izkušnje iz prejšnje veze. Nikakor nebi rada, da ponovno padem v dno nezaupanja. Sama pri sebi vem, da mu trenutno zaupam, pa me vse do te debate to tudi ni preveč nerviralo, vendar sedaj pa se bojim, da bo zaupanje padalo……

Lep pozdrav,

s punco skupaj prebirava tale post, pa naj se jaz nekaj dodam. In sicer glede teme o telefonu.

Punca vedno znova sprasuje kdo me klice in je postalo nadlezno. Klice me prijatelj in tega res ne rabim skrivati. Mi je pa vseeno neprijetno, ko me vprasa: Kdo je bil?

Se sam tocno ne vem, zakaj me to moti. Imate kako mnenje, zakaj je temu tako?

Po mojem mnenju ni potrebno vdirati v tisti majhen koscek zasebnosti, da bi s tem gradili na zaupanju.

Lp

Midva sva imela podobne “scene”. Imela sem dostop do njegovega maila (zaradi preteklosti in raznih njegovih spodrsljajev mi ga je dal sam), ko je nekega dne rekel da ima občutek kot, da je pod nadzorom in da bi imel rad zasebnost ter je zamenjal geslo (je pa rekel če me bo kdarkoli kaj zanimalo naj povem in mi bo pokazal). In potem se je čez 2 meseca pokazalo zakaj je bilo tako.. sam je sprejel življenjsko odločitev, ki bi jo morala skupaj in mi jo “zavil” v presenečenje (mislil da pozitivno).
Drugače pa lej ti bom povedala nekaj stvari do katerih sem prišla sama z izkušnjami:
* če boš na silo hotela imeti geslo bo pač odprl nov poštni račun za katerega ne boš vedela
* če boš imela geslo in dostop se ne bo dogajalo nič “spornega” – bo pač uporabil kakšen drug mail ali način komunikacije
* najbolje je da imaš geslo in on ne ve, saj bo stvar tako bolj pristna (verjemi) – gesla se dajo tako hitro ugotovit, da ne moreš verjet (obstajajo pa tudi programi) – tako da naj ima svoje geslo (zasebnost) če želi, ampak to ne pomeni da ti ne boš mogla prit do tega gesla
* drugače pa tudi jaz menim, da če nimaš nič za skrivat nimaš potrebe po neki zasebnosti , posebno ne za mail…sama sem “javno” geslo in sem ga potem zamenjala – moj je bil nad dejanjem presenečen
* najin odnos odkar “nimam” več gesla je sedaj boljši (sicer je to ena izmed stvari ki se je spremenila ampak se pozna in tudi več mi pove -Kako vem? Ja ker imam geslo in lahko informacije preverim…ugotovila sem da mi pove skoraj vse razen stvari ki se mu ne zdijo pomembne.

Drugače pa ti bo lažje, če se prepustiš toku življenja. Fant če je tak bo tudi če ga 24 ur nadzoruješ izkoristil 5min, ko ne boš pozorna za eno stvar če to želi. Več ko mu boš omejevala in “posegala v njegovo zasebnost” slabši bo vajin odnos, prav tako pa tvoje psihično stanje (vem kako je in kako te potem vse to obremenjuje). Sprosti se naj ima zasebnost in naj ima svoj prosti čas, vse to imej tudi sama. Pa ni mu potrebno poročat za vsako stvar kaj delaš, prav tako imej svoj life (naj tudi on ne ve vse kar počneš). Moj se je po teh spremembah bistveno spremenil (ni mu bilo jasno da me kar naenkrat ne zanima več kaj dela itd., da ne povem več kaj sem jaz delala, kako to da nimam neke potrebe da bi hodila z njim na stvari na katere sem prej želela, kako to da ko njega ni ni tudi mene itd.) začel me je spraševat (kaj si pa ti danes kaj počela, kdo pa je bil to – ko sem zaključila pogovor, kak je bilo danes v službi, gre zraven danes grem _ itd.). Dokler mu boš ti s svojim preverjanjem dajala občutek, da je center tvojega sveta se bo on tako obnašal.
Formula gre nekako takole:
ljubosumje, preverjanje, sekiranje, želja po čim več skupnega časa = je nora na mene, sem varen, sem zelo pomemben v njenem življenju in me noče izgubiti.

Upam, da ti bo navedeno kaj pomagalo. Seveda pa obdrži malo nadzora (vsake toliko časa), da ne bo razpuščen kot takšna “indijska krava”. Moški morajo vedeti, da jih pa tu in tam (brez opozorila) lahko doleti kakšno “preverjanje”, ki v primeru da “padejo” lahko resno ogrozi njihov “luksuz”.

Lp, Mojca

Praktične izkušnje (ampak s stvoje strani) : zasebni naslov lahako danes odpreš kadarkoli v nekaj minutah.Glede na to ti geslo ne pomagaj kaj dosti, saj najbrž ni tako neumen, da bi ta naslov uporabljal za “občutljive ” teme, bo pač odprl še enega.

Če kaj sumiš je bolje, da si čisto tiho in čakaš ter iščeš oz.si pozorna na druge indirektne ali direkten dokaze. V nasportnem bo pstal še bolj pozoren, previden in boš na koncu vedla še manj.

Spoštovani Fantodpunce 🙂

Neprijetno vam je zato, ker imate občutek, da vam punca ne zaupa, saj s temi “nadležnimi” vprašanji ravno to vzbuja. Zelo verjetno pa je, da vam je šlo to že ob nekom drugem (npr. mami ali očetu) na živce in se sedaj samo nadaljuje. Poskušajte se spomniti, kdo in kako je bil do vas “nadležen” in vam je bilo neprijetno. Vaša punca vas na to verjetno samo spomni. In če je temu tako, se o tem pogovorite s punco, da vas bo razumela.

Spoštovana Skušnjava,

pri vas je vse bolj vidno, da imata težave z zaupanjem oba, ki se zdaj z “omenjenim” primerom le dobro izražajo. Ker moškemu očitno težko zaupate ali pa sploh ne, temu posvečate posebno pozornost. Najverjetneje je bilo vaše zaupanje nekoč izdano ali pa se vam je to v otroštvu pogosto dogajalo, zato imate danes na tem področju težave. Tudi vaš fant je moral imeti podobne izkušnje, zato mu ni pomembno in ne čuti, da bi ženski zaupal vse stvari. Kot sem rekla, če želita na zaupanju graditi, se bosta morala začeti o tem iskreno pogovarjati, sicer se težava ne bo rešila. Moj mož me večkrat vpraša, kdo je klical in nimam težav s tem, da bi me to spraševanje motilo oz. mu vedno povem, kdo kliče. Takšna odkritost je meni samoumevna.

Srečno.

Meni se zdi, da smo se sodobne ženske že rodile z detektivsko šolo v žepu. Včasih so bile ženske veliko bolj zaupljive in so moške drugače tretirale (ker so jih preživljali itd. so jih povzdigovale v nebesa).In potem si vse svoje otroštvo imel to čast, da si opazoval svoja starša in njun odnos in ogromno nas je bilo priča kam je pripeljalo zaupanje. Iz izkušenj v otroštvu in lastnih potem človek pobere neka prepričanja oz. mišlenja kdo ima prav. Danes pa ženske nismo več tako “naivne” in smo predvsem bolj samostojne in to, da nekdo “brije norca iz nas” ravno ne prenašamo najbolje.
Tudi jaz sem šla skozi celotno “to kalvarijo”. In v tej 10 letni zvezi sem se o sebi in partnerju naučila ogromno. Enostavno sem bila na začetku zaupljiva vse dokler ni večkrat izrabil zaupanja, potem je sledilo obdobje “kontroliranja” (bolestnega za moje pojme) in sedaj obdobje kot pri gornjem primeru (spreobrnenje). Enostavno sedaj nimam časa za te stvari in se mi ne da, sem pa sedaj veliko bolj mirna kot prej in tudi odnos je boljši.

Ugotovila sem, da sva imela oba prav ker sva prinesla vsak svoje vzorce iz otroštva v vezo. On je moral doma vedno skrivati določene stvari predvsem finančne, stikali so mu po sobi in pošti, tako da je želel sedaj pri meni uvesti določeno zasebnost. Pri meni pa ni bilo skrivnosti nikoli, vse je bilo od vseh, vsak je vse vedel in nikoli nisem imela kakšne stvari ki bi jo morala pred kom skrivati. Zato sem enostavno to smatrala kot prikrivanje česa, ker skladno z mojo vzgojo in izkušnjami to ne more druga bit.
No do določene mere je to tudi pri meni bilo tako (dokler ni imel kaj spornega) ni potreboval zasebnosti. Sedaj jo ima, vsaj on misli da, in tako je tudi prav.
Enostavno ne preverjam toliko kot sem včasih, ampak sem pozorna na vse znake. Tu in tam malo počekiram njegovo “zasebnost”, če bi me moralo kaj zanimati. Skratka ni samo mail tisti katerega je treba vsake toliko pogledati (kaj več ne bi ker tvoj bere in nebi bilo potem smisla). Njemu pa enostavno ni jasno od kot dobim vse te informacije oz. kako to da mi ne more nič skriti. Ena izmed stvari, ki sem se jih še naučila je to, da ne letim vedno k njemu ko kaj izvem (včasih si nisem mogla pomagati), ampak opazujem in zbiram dokaze in potem predložim, da me nihče nima za norce.

Kar se pa tiče telefonskih pogovorov… pa tudi včasih vprašam kdo je bil in moj mene (celo pogosteje). Večino tega pa delam iz navade in ni hote. Npr. jaz vsakega (tudi prijateljico) vprašam kje si, kaj delaš…in mojemu je to šlo v nos kaj ga preverjam. Enostavno je to bilo moje prvo vprašanje vedno pri vseh in sem potem postala bolj pozorna (tudi drugim sem rekla naj me opozarjajo) in sem se nekako odvadila. Je pa zanimivo, da sedaj ko ne vprašam izvem več kot če bi (mi sam pove).

Zato pa ima toliko žensk “težave” v življenju. Težave, ki to sploh niso. Enostavno se obremenjujete s stvarmi, ki niso pomembne oz. naredite iz muhe slona.
Ah, saj brezveze vse skupaj. Zmeraj bolj opažam, da je večina ljudi na teh forumih enostavno zafrsustriranih – verjetno z menoj vred če sem tukaj.
Ženske enostavno ne prenesete več dedcev ob sebi, želite si lutko. In tako vzgajate tudi svoje sinove, na koncu pa jokate kakšno žensko je dobil 🙂
Imejte se.

Nikoli ves,

morda se tebi zdijo nepomembne stvari, ampak verjamem da za tiste ki jih napišejo niso. Ne moreš sodit človeka, če ne veš ozadja. Jaz sem začela bit pozorna in “preverjat” mojega po parih njegovih spodrsljajih (skrivanje “prijateljic, prevara – ni bilo seksa ampak sem ga dobila med poljubljanjem z drugo itd.) in verjemi, da če tega ne bi bilo verjetno tudi jaz nebi preverjala ker bi mu zaupala kot pred njegovimi “kiksi”. Zakaj ga ne zamenjam? Ker je na svetu verjetno le še peščica zvestih moških (in še ti so ponavadi z nezvestimi ženskami, pol pa zmagaj) in tudi to je bilo pred leti in ni bilo seksa vmes (saj da bi jaz vedela ne). Tako, da verjamem da večina žensk ima razlog za svoje skrbi in to niso zgolj nepotrebne stvari, res pa je da obstajajo tudi take, ki “vidijo duhove tam kjer jih ni”.

Nikoli ves, jaz pa mislim, da ženske življenje, torej tudi partnerski odnos, doživljamo drugače kot moški in zato od njega -odnosa- pričakujemo druge stvari kot moški. Postaviti tole trditev :

Enostavno se obremenjujete s stvarmi, ki niso pomembne oz. naredite iz muhe slona.,

katero si napisal ti, priča o tvojem nepoznavanju ženske narave. Morda te le-ta celo ne zanima. Ženska narava (ki jo utelešamo ženske, je pa tudi del vas, moških) namreč zelo ceni odprtost, jasnost in iskrenost, razumevanje in vpogled v dogajanje in s tem resnico. Torej, zakaj nas motijo skrivalnice naših moških? Zato, ker skrivalnice skrivajo resnico, pa naj bo le-ta nedolžna (muha, po tvojem) ali pa skrajno neprijetna. In zakaj moški tako pogosto pravite, da ženske delamo iz muhe slona? Morda zato ker se bojite resnice, resnice o tem kdo ste, o tem kaj hočete, o vaših pravih motivacijah za dejanja, o pravih motivacijah za odnos v katerem ste……? To ve, vsak sam zase glede na lastno naravo.

Glede `dedcev´: Ni to, da ženske ob sebi ne prenesemo `dedcev´, Ženske od moških `zahtevamo´, da se iz dedcev prelevite v prave Moške (pa ne v lutke, kot predvidevaš ti).

Jaz pa mislim, pa čeprav sem tudi sama ženska, da marsikateri osebek moje vrste resnično pretirava s preverjanjem. Zakaj pa moraš vedno vedeti, s kom se je tvoj partner pogovarjal, kaj sta si povedala, komu je pisal, kaj mu je pisal… a ti nimaš nobenih svojih prijateljev ali znancev, ki bi bili samo tvoji in ne tudi njegovi (in seveda velja isto zanj)? Bi mu morala vsakič sproti razlagat, kaj se s temi ljudmi pogovarjaš? Meni se to ne zdi potrebno. Pravzaprav bi lahko rekla, da bi bila zelo presenečena, če bi me moj partner vsakič posebej zasliševal o teh stvareh. Veš, polaganje računov ni nikoli prijetno, pa tudi če ga boš dosegla…kaj pa boš pridobila s tem? Če ima nečedne namene, jih na tak način ne boš niti izvedela niti preprečila. Gre pa tukaj, kot jaz vidim stvari, za čisto drugo bistveno vprašanje: ali ga preverjaš zaradi svoje nesamozavesti oziroma popolnega nezaupanja vanj? Ker če verjameš vase in če verjameš vanj in seveda v vajino ljubezen, ki naj bi bila bistvo odnosa, ti niti na pamet ne pade, da bi se šla neko preverjanje in polaganje je računov. Verjamem, da bi ti sam več povedal in razložil, če bi imel priložnost, da to stori sam, da mu to dovoliš, kar pomeni, da ga ne siliš v izpovedi takoj in takrat, ko se tebi zdi potrebno.