zapustil nas je
Z možem sva bila skupaj 10 let od tega sva bila 6 let poročena. Imava dva prekrasna otroka 6 let in 1,5 let. pred 1/2 leta sva se preselila v novo stanovanje, ki sva si ga z velikimi pufi končno lahko kupila sama, a uspelo nama je in to je meni ful pomenilo. on se je os selitve naprej vedno grdo držal, bil slebe volje začel je zahajati po barih in se vrečal zgodaj zjutraj. Ko sem ga vprašala kaj je narobe je bil odgovor naj ga pustim da ga bo že minilo, da je nezadovoljen v službi itd. delal je pri mojih straših pravtako kot jaz in res je bil že dalj časa nezadovoljen vendar sem ga podpirala naj zamenja službo. A odločitve o tem ni upal sprejeti čeprav se mu je ponudila ful dobra služba. vedno bolj se je zapiral vase pogaovarjala se nisva in tako je v začetku decembra izbruhnil da tako ne more več živeti, da ima vsega zadosti, da ga stalno zaničujem samo zmerjam da ga imam za nesposobnega da se ne znam pogovarjat, da mu ne znam prisluhnit, itd. Malo sem se zamislia nad tem in deloma je imel stvari prav bila sem preveč obremenjena s službo otroci, faxom, gospodinjstvom, in tako je časa za naju zmanjkalo. Živela sva skupnio življenje a vsak zase, vsak s svojimi interesi. Nikamor več nismo hodili skupaj on ni nikoli imel časa ali pa je imel tekmo-je trner rokometa, tako da sem bila vedno več sama. Te težave sem skušala rešiti a je ostajal hladen, celo zelo grdo je začel govoriti z mano, samo zmerjal me je če sem se stisnila k njemu je ostal hladen, zmanjkalo mi je plina pa mi ga ni zamenjal, češ saj imaš elektriko-tako je bilo 1 mesec. Po vsem tem sem začela sumiti da ima drugo in do resnice tudi prišla za valentinovo ko sem v denarnici našla obesek z njenim imenom. Ko sem mu povedala da vem zanjo, je bil še vesel, rekel je no super, saj sem ti hotel sam povedat pa nisem vedel kako. Od takrat naprej je šlo vse navzdol, jaz sem se trudila rešit tudi oprostila bi mu, a on je men govoril kako jo ljubi pa kako ga ona zna poslušat in da je šele zdaj spoznal kaj to prava ljubezen pomeni. Meni se je pa kar mešalo. Dala sem mu ultimat 1 teden da se odloči s katero bo. On je rekel da noče zgubit nobene, a si predstavljate, sedel bi na dveh stolčkih. Star je 29 let pa ne ve kaj bi v svojem življenu počel. Sedaj sem spoznala da je popolnimo nedorosal in nezrel za svoja leta. Sama sem stara 25 let pa čisto drugače razmišljam. Uglavnem v nedeljo se je odločil da gre. Sem rekla prav. Prosil mi je da mu dam 2 dni da se izseli, danes je nedelja on ima še vse tukaj, lepo se pride domol stuširat najest, ko me ni potem pa gre in ga ni. Sedaj joka da je ostal brez službe brez strahe nad glavo in sam. Revček a ne , kaj pa moja čustva, kaj pa otroci, samo sebe vidi kako mu je hudo in na kako slabši položaj gre sedaj pa hoče da ga bom še tolažila. V četrtek sva se zmenila glede preživnine i se je strinjal je rekle o.k. Včeri ja pa že pijokal da ne ve če bo lahko dal tolk dnarja, ker ima še en kredit pa najem za stanovnje kamor se bo preselil pa položnice itd. Morte mislt, mam ga ful rada, ljubim ga ampak tole je pa že preveč. Sedaj me grabi že jeza, solze sem takoaltako že vse zjokala in mi je prav vseen kaj se mu nardi. Za otroke skrbi ne rečem skoraj vsak dan je z njima jih gre iskat v vrtec jih pomerka če imam kakšno obevznost. Včeri zvečer mi je pa poslal sms da me vabi drugi teden na večerjo da se o vsem skupaj šeenkrat resno pogovoriva in da se mi opravičuje za vse kar mi je žalega rekel. Ne vem kaj naj si mislim, tudi ne vem če bi šla, ker dejansko sam ne ve kaj bi rad. Najbolj mu pa zamerim da najinemu zakonu ne da možnost da bi kaj rešila, samo zapustil me je brez da bi prej kaj pojamral ali rekel posluši mva težave dejva jih probat rešit, samo šel je kdo je pa mene kej prašal. A je mela še kakšna podobne težave. Jaz sploh ne vem kje sem. Na čase mi je že čist ravno če ga nikol ni po drugi strani mi je pa ful hudo, ker sva se imela luštno v življenju vsega sva imela dovolj, dost sva si lahko privoščla, enostavno na naja sva pozabila. Nikoli več nisva šla skupaj ven, pozabila sva na malenkosti ki v zakonu morajo biti da lahko uspe, ampak za to nisem kriva samo jaz je tudi on a tega noče priznati. prosim svetujte mi kako naj se obnašam. Začela sem tudi malo več ven hodit običajno sem bila doma sedaj pa vidi da grem tudi sama okl me pa skoz zaslišuje kam grem pa s kom. Pravim mu da ga to ne zanima. Pa prav samo skrbi me zate. Upam da ni preveč dolgo
lp MAteja
Zelo težko bi ti karkoli svetoval,vendar si verjetno že veliko dala skozi in se mi zdi, da najbolje sama veš kaj ti je storiti. Ostali pa bodo verjetno prispevali svojo izkušnjo in videnje problema.
Primož
Lep pozdrav,
ne bom se delala pametne,ker jaz še nisem bila v taki situaciji, vseeno pa bi ti rada pomegala. Vem, da sta mogoče res pozabila kaj je pomembno v zakonu, delala sta in na to pozabila. Samo to ni opravičilo zanj,da enostavno odkoraka. Napake se delajo, če se lahko odpustijo toliko boljše, samo oba morata biti enakih misli. Ti bi mu oprostila, pa si gospodinja,študentka,žena,mati in še službo imaš. Kaj pa on? Povedala si,da je dober oče,samo oprosti zanič mož.
Nezadovoljen s službo,pa da ima vsega dovolj, THAT IS LIFE!!!!! Mu to še ni nihče povedal? Nima rad službe ampak zamenjal jo pa ni,pa da ima obe rad? Veš kaj, iz tvojega posta sledeč lahko razberem,da si pametna, sposobna ženska, ki se znajde v življenju in ve kaj hoče,kar zanj ne morem reči. Stavim glavo,da s to novo žensko ne bo ostal skupaj. Ker ne ve kaj želi. Predstvaljam si,da je zelo hudo, samo spakiraj mu, postavi pred vrata in zamenjaj ključavnico. Naj vidi otroke,tako kot se bosta zmenila, samo poskušaj se čim prej pobrati in mislim,da je čas se pogledaš v ogledalo.
Videla boš sposobno,lepo pametno žensko. Vse se bo uredilo boš videla,mlada si še,njega pa ne bo izučilo popolnoma nič v življenju. Povedala sem ti,da še nisem bila v takšni situaciji,poznam pa predobro moške,kot je tvoj. Nikoli ne dorastejo, celo življenje ne vedo kaj želijo, vedno imajo občutek,da si zaslužijo več kot jim življenje da, vedno se jim dogaja krivica, …
Lepo počai,korak po koraku,kmalu boš spoznala,da življenje kot ga imaš sploh ni tako slabo.
Lp
Ojla!
Tvoje pismo se bere kot napet roman – ne morem verjeti, da so moški tako lahkomiselni!
Mislim, da si zelo dobro odreagirala – se na začetku zjokala in prebolevala žalost, zdaj pa se že postavljaš na svoje noge in si že kaj privoščiš, greš kam ven – zelo dobro – čestitam!! Naj se ti tvoj (ali že lahko napišem bivši) mož nič ne smili, vse kar doživlja, si je zakuhal sam in verjetno je potreboval tako izkušnjo. Zdaj mu moraš dati priložnost, da čimbolj temeljito doživi to izkušnjo, z vsemi lepimi in manj lepimi deli. Torej: nisi več žena, pomeni nič več gospodinjskih uslug, pomeni plačevanje preživnine.
S trezno glavo moraš premisliti svoj položaj in kaj bo zate najboljše – na moža pa ne moreš več računati razen tega, da bo še naprej izpolnjeval svoje straševske dolžnosti. Mislim, da ti ne bo težko. Jaz na tvojem mestu še ne bi čisto odmislila možnosti, da se vrne, morda bo v sebi še našel stvari, ki ga vežejo nate in družino. V tem primeru je še pametno pustiti odprte možnosti, vendar v primeru sprave je pogoj za nadaljne normalno življenje jasen dogovor – dogovor o tem, kako bosta gojila vajino ljubezen – morda kakšna delavnica na to temo – skratka spoznanje, da ljubezen ni kar tako dana sama po sebi, ampak se je zanjo treba tudi kaj potruditi in kaj narediti. In to oba. Kajti tudi ti moraš sama pri sebi premisliti, kaj je bilo tisto, kar je mož pogrešal v zakonu in kaj ga je gnalo v naročje druge.
Lep pozdrav!
Ja, imela sem identično situacijo, z eno izjemo. Brez otrok. Zato sem morda lažje naredila clear cut. Ko sem zvedela, da ima drugo, sem ga izselila. O žalitvah, poniževanjih doma in v družbi, podtikanju, laganju, norijah, svinjarijah raje ne bi izgubljala besed. Bilo jih je mnogo. Sem pa šele v tistih štirinajstih dneh, kolikor je trajala selitev, pravzaprav ugotovila, s kom sem osem let “služila vojsko”. Nikoli si nisem mislila, da je človek, s katerim sem bila poročena, sposoben takega podna. Osem let sem živela s tujcem.
Tudi on mi je jokal, ko je greate love po kakem mesecu ali dveh realnosti popustila. Ko je spoznal kake stroške bo imel. Ko se ni mogel več šlepat na meni. Ko je moral živeti od svoje pripravniške plače (ja, prej sem ga osem let vzdrževala). Takrat se je spomnil, kako krasno sva se imela. Takrat se je tudi spomnil, kako sem pravzaprav dobro bitje. Pol leta pa sem tudi jaz razbijala glavo kaj mu je nenadoma, ker mi butari še na kraj pameti ni padlo, da bi lahko za mojim hrbtom, z mojim denarjem doživljal največjo zaljubljenost v svojem življenju. Ves čas, ko mu je bilo lepo, sem bila vredna manj kot pasji drek. In tega, kako se je v tem času obnašal do mene, mu jaz nisem mogla pozabit. Te neverjetne pokvarjenosti in zlobe.
OK. Človek se pač zaljubi. Ne moreš pomagat. Ljudje prihajajo, odhajajo, se razhajajo…. tako pač je. Vendar, a je treba, da si zaradi tega še cel pasji?
Jaz ga nisem marala nazaj. Le zakaj? Pokazal je vse kar zna. Zdaj sem ponovno poročena. In srečna.
Še na nekaj bi te rada opozorila. Ni namreč res, da so okoliščine tiste, ki so pripeljale do takega kraha, ki si ga ti deležna. To je odvisno od ljudi in od karakterja, ne pa od zunanjih vplivov. So dobri in so slabi časi. Kako se bomo pretolkli skoz, pa je odvisno od nas. Zato ne krivit pomanjkanja časa, itd…. Zmeraj je pomanjkanje nečesa. Včasih denarja, včasih časa, včasih je preveč dela…. življenje ni idealno. Samo nekatere težave združujejo, nekatere pa razdružujejo. Vaju je razdružilo. Zdaj pa je čas za nov začetek. Mlada si. Meni se je to zgodilo deset let kasneje kot tebi. Pa je še vedno bil čas, da sem si našla novo srečo. Vedno je čas. Samo ne krpat nečesa, kar se zakrpati ne da. Raje se veseli prihodnosti. Vse lepo te samo še čaka.
Pusti tvojega EX cvili-možeka, naj cvili. To ni več tvoj problem. Naj mu pri računih pomaga velika ljubezen. Naj se opre nanjo. Naj začne jesti tisto, kar si je skuhal. Na večerje z njim pa ne hodi. Tudi moj je imel podobne ideje. Enkrat sem celo šla. In me je začel šlatat pod mizo, a si lahko predstavljaš govedo? In mi je tudi predlagal, da bi malo posedel na dveh stolčkih. Ko ni palilo, pa je kar direktno zafehtal za majčkeno premostitvenega kredita…… To je bilo v ozadju. Samo to. Denar. Ko bi si opomogel, bi bila pa spet največja krasta na svetu.
Srečno. Ne se pustit izkoriščat.
Hvala za vse tolažilne besede. Ful mi pomeni. Jana vem da sem sama tudi delala napake, ne zanikam, saj veste kako gre pregovor vedno sta dva kriva. ampak na žalost sem z njegovega vidika samo jaz glavni krivec, on je pa sedajnajvečji revček, ki je ostal brez službe, strehe nad glavo ,brez otrok itd. V nedeljo mi je poslal sms da me vabi na večerjo in se mi opravičuje za vse kar mi je hudega izrekel danes je pa že začel, da si je s tanovo našel stanovanje in da bi on rad malo pohištva. Sem rekla ni problem lahko vzameš omare s hodnika, je pa rekel, a te gnile mi boš dala a kej boljšga si ne zaslužim Povedat moram da sem jaz s svojo plačo preživljala celo družino on je pa plačal en del kredita 100000 sit na mesec mu je pa ostalo čistega da ga je zagonil zase pa je bil vedno v limitu do fula. Ne vem kam je šel ves denar. Vse pohištvo sem kupila sama na obroke, sdedaj bi pa rad videl da mu ga še dam, pa še zadovoljen ni z njim. Šunta mi tudi otroka, da ne sme povedat kje sta bila pa kaj sta delala, vozi ga na zmenke z njo, moj sin je pa že po naravi ful nežna duščca ki je zelo navezana na svojega očeta, in zdej se revež mora sprijaznit z očetovim odhodom on bi pa že rad videl da sprejeme njegovo novo. Mislim da je počasi zrel za psihiatra,.Sploh ga ne poznam več to ni človek ki sem ga imela rada in sem se z njim poročila. Vsak dan je hujši, mi grozi in me ustrahuje z raznoraznimi forami, pol pa men prav da se ne da z mano pogovarjat da je mislu da se bova to lahko lepš zmenila. On bi najraj videl da se mi sedaj še smili, Ko bi ve vedle kako in nasmejan pride po otroke, pa reče o živjo kako si kaj?kaot da se sploh nič med nama nebi spremenilo. KAr na gobec bi ga tko me zjezi. PA pravima daj skulraj se pa ne jezi se nanj, a kaj ko mi vsak dan sproti kaj novega ušpiči. Z živci sem že čisto na koncu, rada bi bla čimbolj mirna že zaradi otrok pa me potrplje počasi mineva.
lp MAteja
Mateja še enkrat si preberi post od Koke in naredi to kar je ona . TO je edina pot,da boš enkrat tam kjer je sedaj ona, znova a tokrat srečno poročena.
A ni zanimivo,da so možje,ki so take p… vedno nesposobni,pa brez denarja,pa svoje komplekse zdravijo drugje? Vrzi ga ven,omare naj gre iskat na Karitas in takoj naredita plan,kdaj lahko vidi otroke, jasno mu povej,da z njim ne želiš imeti popolnoma nič.
Pa lepo te prosim,ne hodi na večerjo z njim!
Nisem prebrala odgovorov ostalih. Pazi samo na to, da zaradi ljubezni do njega, ne boš preveč popustljiva pri delitvi premoženja in določanju višine preživnine. To se ti sedaj mogoče ne zdi pomembno, ampak morala boš sama preživljati dva otroka, zelo mlada si in vse bo na tvojih ramenih.
Pa pred otroci ne govori grdo o njem, ne gleda na to kako grdo se obnaša. Njihov oče je in otroci ga imajo radi. Samo zmedla jih boš.
Obstaja par zgodb in te se ponavljajo, z manjšimi ali večjimi odstopanji. Koka, kot da bi brala svojo zgodbo…
No, pa še delček moje zgodbe za pokušino: moj bivši je 14 dni po tistem, ko sem se odločila, da se bo za svojo novo-staro ljubezen odločil (ne, nisem se nič zmotila, čeprav mogoče zgleda tako), torej 14 dni po tistem me je vprašal, če bi ga jaz nazaj vzela, če se bo po enem mescu izkazalo, da jima ne gre. Pa vprašam, ZAKAJ PA BI JAZ TO NAREDILA?
Ja, zato, ker z mano ni bil glih tko nezadovoljen, pa tudi, ker se mu ne bo ljubilo iskat ene tretje…
Istina, to so njegove besede! Pa poglej ti gnoj od gnoja… ljubica, tip te ni vreden! Hudo je, ker imaš otročka, ampak kar pogumno, ženske smo sposobne same skrbet za svoj podmladek… odreži ga.
Prav lep pozdrav in bodi srečna:))
Obstaja par zgodb in te se ponavljajo, z manjšimi ali večjimi odstopanji. Koka, kot da bi brala svojo zgodbo…
No, pa še delček moje zgodbe za pokušino: moj bivši je 14 dni po tistem, ko sem se odločila, da se bo za svojo novo-staro ljubezen odločil (ne, nisem se nič zmotila, čeprav mogoče zgleda tako), torej 14 dni po tistem me je vprašal, če bi ga jaz nazaj vzela, če se bo po enem mescu izkazalo, da jima ne gre. Pa vprašam, ZAKAJ PA BI JAZ TO NAREDILA?
Ja, zato, ker z mano ni bil glih tko nezadovoljen, pa tudi, ker se mu ne bo ljubilo iskat ene tretje…
Istina, to so njegove besede! Pa poglej ti gnoj od gnoja… ljubica, tip te ni vreden! Hudo je, ker imaš otročka, ampak kar pogumno, ženske smo sposobne same skrbet za svoj podmladek… odreži ga.
Prav lep pozdrav in bodi srečna:))
Kot bi spet poslušala zgodbo, ki mi je poznana kar iz dveh primerov. V obeh bi on sedel na dveh stolčih, za vsak slučaj če se ne bi pri novi obneslo, bi prišel pa nazaj. Pri prvi se je ves čas vračal, vendar so bili otroci že veliki, ona pa je mir našla šele pri svojih 45-ih, ko ga je dokončno nagnala (z drugo, precej mlajšo je imel takrat že otroka). In ona sedaj lepo v miru živi z novim partnerjem.
Druga zgodba pa se dogaja z majhnimi otroki, vendar ga ona druga ni hotela sprejti k sebi, samo za kratek čas ga je imela in ko je to ugotovil, je bila pa žena spet dobra. Enako je bil zelo velik egoist, zanimalo ga je samo, kje bo pa on in kaj bo dobil…. Zdaj so narazen, sicer je bilo od začetka težko, je pa vsaj psihični mir.
oj!
jaz se nisem bila v taksni situaciji in ti nocem nekaj pametovat. mislim pa, da bi se morala posteno pogovorit o vsem, če je on seveda pripravljen kaj naredit. kot pravis te je povabil na vecerjo, tko da je mogoce malo razmislil.
vec casa posvetita drug drugemu in delajta na odnosu. preberita kakšno knjigo, zelo dobra je “5 jezikov ljubezni” in “osebnostni plus” ali kaksne podobne, nekaj bosta morala spremeniti. razmisljajta samo o vaju dveh, ne mesajta zraven otrok, ker ce bosta ostala skupaj zaradi otrok ne bosta nikoli srecna.
mislim da ni se vse zamujeno, ker pri vsakem pride do kaksne krize. razlika je le v tem, da se nekateri odkrito pogovorijo drugi pa vse drzijo v sebi.
upam da se bo vse srecno koncalo in da boste ostali skupaj!!!