Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja zapor-stiki-preživnina

zapor-stiki-preživnina

Vem, da naj bi jaz kaj napisala o tem, a čakam odgovor odvetnikov. Med tem ko čakam, pa me zanima, ali je katera imela izkušnje s tem, da je neskrbnik pristal v zaporu? Kako je potem bilo s stiki in kako s preživnino?

Jasno mi je, da stiki naj ne bi bili ovirani, torej bi skrbnik moral otroka voziti v zapor. Če je to v korist otroka je zelo vprašljivo. Preživnina bi tudi morala biti plačana, ampak kako, če je v zaporu in ne more delati.

Torej?

Sem dala v google preživnina prestajanje zaporne kazni in dobila en kup zadetkov iz sodne prakse, kar pomeni, da se o tem očitno odloča tudi na sodišču za vsak primer posebej. Plačevanje preživnine se lahko zamrzne in v tem primeru je skrbnik upravičen do nadomestila iz preživninskega sklada. Lahko pa sodišče očitno tudi določi – odvisno od premoženjskega stanja zavezanca -, da mora tudi med zaporno kaznijo plačevati preživnino. Odvisno je tudi od prejemkov skrbnika in otrok (štipendija, delo prek ŠS in tako dalje).

Potem je tukaj še CSD s svojim piskrčkom (iz zakona o kaz. postopku):

Obravnava storilcev kaznivih dejanj
Center za socialno delo izdela mnenje ali celo predlog za odlog izvršitve kazni zapora obsojencu. Mnenje poda pristojni center za socialno delo takrat, kadar je potrebna odložitev izvajanja kazni zapora, da obsojenec poskrbi za varstvo in vzgojo otrok. Predlog poda center za socialno delo takrat, kadar zaradi hujše bolezni obsojenec ni zmožen nastopiti kazni; če v obsojenčevi družini kdo umre ali je huje bolan in je njegova pomoč nujno potrebna; če mora opraviti ali dokončati neodložljiva poljska ali sezonska dela pa v svoji družini nima za delo sposobnega člana; če mora opraviti določeno delo, ki ga je začel in bi nastala občutna škoda, če ga ne bi končal; kadar potrebuje odložitev, da bi končal šolo ali opravil izpit, za katerega se je pripravljal; če bi bilo ogroženo preživljanje starih, bolnih in mladoletnih članov družine, če so z njim skupaj obsojeni zakonec ali drugi člani skupnega gospodinjstva; če ima obsojenka največ eno leto starega otroka ali je še noseča in do poroda ni ostalo več kot pet mesecev ali če je otrok star do dve leti in posebni razlogi kažejo na to, da mora sama poskrbeti zanj. V te namene strokovni delavec pridobiva podatke, opravi razgovor z obsojencem, lahko opravi tudi obisk na domu, da pridobi celostno podobo o njegovih življenjskih okoliščinah.

Stiki v prostorih zapora so omejeni ali celo prepovedani zaradi koristi otroka, sploh ko gre za predšolske otroke. V nekaterih zavodih za prestajanje kazni že imajo posebne prostore za obisk, ki so primerni tudi za otroke, drugje pa naj bi po sklepu na kolegiju generalnega direktorja še poskrbeli za to v okviru možnosti.

Skratka, kot zgleda, je očitno oboje odvisno od primera do primera.

Me zanima, kaj ti bo odgovoril odvetnik.

Kar se stikov tiče: Moje mnenje je, da je zelo odvisno tudi od tega, za kaj je neskrbnik končal v zaporu. Odvisno je tudi od tega, koliko je otrok star in kakšne odnose sta imela otrok in starš prej.
Če je npr. najstnik, ki ima s staršem dobre odnose si verjetno tudi sam želi stijkov. Če je neskrbnik obsojen zaradi nasilja v družini pa verjetno tudi neskrbnik stikov ne bo dovolil.
Zavedati pa se je treba tudi, da je za tistega, ki bo otroka vozil v zapor to zelo naporno. Treba je vzet v zakup porabo časa, psihični napor (če mora npr. skrbnik majhnega otroka zraven not in mu je neprijetno, ko tam muhe šteje), čas in stroške vožnje, če je večja oddaljenost zapora od doma. Meni se zdi smiselno, da bi se otrok npr. pridružil na obisku sorodnikom neskrbnika.
Poznam primer, ko je predšolski otrok (starša sicer nista ločena, ampak to nima veze) vsak vikend obiskoval starša v zaporu, pa zaradi tega nima nobenih posledic. Imeli so prostorček za otroke, lahko si je otrok kako igračko s sabo nesel, risalni pribor,… Edino kar se je mama pritoževala, da čistoča prostora ni bila na višku. Pa včasih so morali pred stavbo čakati, če je bilo preveč obiskovalcev, da se prstor za obiske sprazni preden so lahko šli not.
Tako da…. veliko je faktorjev, ki vplivajo na dogovor o stikih v zaporu. Je potrebno od primera do primera gledat.

No in takole pravijo pri odvetniku:
Vse je namreč odvisno od okoliščin posameznega primera. Glede preživnine je tako, da jo oseba, ki je zavezanec za plačevanje, mora plačevati ne glede na to kje se nahaja. Dejstvo je, da zaporniki v zaporu tudi delajo, eni od znotraj, drugi hodijo ven, v vsakem primeru pa dobijo plačilo za opravljeno delo. V primeru neplačila, ima upravičenec do preživnine možnost sprožiti izvršilni postopek hkrati z zavarovanjem še nedospelih preživninskih obrokov.

Glede stikov je pa tako, da je prvo najpomembnejša okoliščina zaradi česar je nekdo v zaporu (če gre za nasilje zoper otrokovo mater ali celo njega, je jasno, da takšnih stikov ni, če je nekdo v zaporu zaradi tatvinic ali goljufij, je pa tudi jasno, da za stike ni v osnovi neke večje ovire- problematična je samo lokacija stika). Drugo kar je pomembno je to, da se vidi, če so obiski otroka v zaporu koristni za otroka (če so obiski zanj stres, itd) in tretje, vse je odvisno tudi od dobre volje skrbnice, torej, ali ga bo peljala v zapor ali ne. Če si recimo otrok stike želi, potem mu jih mama mora omogočiti, če pa si jih ne, pa ni nobene podlage.

Sicer je res odvisno od primera do primera, ampak pomoje se recimo na Igu ni dosti spremenilo v 25 letih in tam je bilo mamo čisto luštno obiskovat, luštna okolica in tudi prostor notri za obiske ok. Bila je v zaporu zaradi goljufij in zame bi bilo slabše, če je ne bi mogla obiskovati kot pa to, da sem se včasih morala soočiti s čudnimi zapornicami. Preživnino pa so tudi določili.To se je dogajalo s presledki od mojega 3.-11. leta. Tako, da ne soditi vnaprej, da obiski v zaporu niso v korist otroka, vsak primer je primer zase.

v zaporu pristanejo tisti, ki nimajo zaposlitve, dohodka, vsaj izterljivega in ki so se vdali v usodo (napol klošarji). Vsi drugi pa se zapora ustrašijo in plačajo, zato je opredelitev neskrbi za otroke kot kaznivo dejanje zelo učinkovito sredstvo.
Otroci jih v zaporu obiskujejo ali pa ne, tako kot ostale zapornike. Kakšnih posebnih travm otroci ne doživljajo, saj so več hudega vajeni zunaj, kot pa znotraj, ko so očetje vsi krotki.
Kdo bo otroka pripeljal v zapor pa je stvar dogovora, včasih skrbnik, drugič sorodniki zapornika, včasih tudi csd.

Tudi jaz imam primer, da v skupnosti bivši ni bil večkrat toleraten do mene, večinoma verbalno, kar najbolj boli. Enkrat je prišlo do močnega izbruha z njegove strani za kar sem bila primorana poklicati policijo tudi zaradi skrbi za otroka. Ovadila sem ga. Moram pa reči da odkar sva šla narazen obiskuje otroka kot je dogovorjeno, prav tako zanj plačuje preživnino. Otrok ga ima zelo rad.
Res je, da sem jezna nanj in ne vem kaj bom storila ko pride do zadeve na sodišču, grozi mu lahko v najslabšem primeru zaporna kazen, vendar po vseeno po tem času ugotavljam, da čeprav mi je storil krivico sem ukrepala in se ga rešila za vedno kot partnerja. Otroku pa res ne privoščim, da bi svojega očeta, ker se ni razumel z mano moral obiskovati v zaporu oziroma bi bila vez prekinjena zaradi moje zamere, ker sem šla dalje. Čez leto dni počasi zamera puhti. Sedaj imam človeka ki me resnično ljubi in mojega otroka kot svojega.
Ima katera kakšno mnenje, kaj narediti v mojem primeru, se ga da mogoče oprostiti, mu mogoče naložiti kakšno denarno kazen za strah, ki mi ga je tisti dan povzročil. Ker da bi dobil kakšno pogojno, mislim, da bo to vplivalo na otrokov odnos in tudi najinega. Menim pa, da sem tisti dan bila tudi jaz sama preveč razburjena in sem reagirala preburno.
Prosim za kakšno mnenje, ker sem resnično razdvojena med čustveno zamero in realno sliko.
Rada pa bi pozabila v celoti in ne bi rada imela več opravka z njim, razen zaradi otroka. Odšla bi rada dalje.
Hvala.

Zapora ne bo dobil, kvečjemu kak mesec ali dva pogojne. Zakaj misliš, da bi pogojna vplivala na očetov odnos do otroka, denarna odškodnina pa ne?

V vsakem primeru lahko greš do tožilca ali pa poveš kar misliš na obravnavi, če bo do nje sploh prišlo.

Težka dilema…ne poznam kaj vse sta imela prej, ampak če je bila ta zadeva res edina in je bilo vse narejeno v afektu…težava je, če je šlo to naprej iz tožilstva. Potem lahko samo rečete na sodišču, da se zavedate situacije, da je bilo pa narejeno v afektu in so zdaj zadeve bp. Mogoče bodo upoštevali. Če ste ga vi tožili, lahko umaknete zadevo.

Če pa se je tole dogajalo pogosto in je bil to že ne vem koliki izbruh, potem pa pojdite do konca. Ne zaradi zlobe, ampak zaradi tega, da njemu pokažete, da so meje, ki jih mora spoštovati. Mogoče je zdaj vse OK, ampak nikjer ne piše, da se njegovi izbruhi ne bodo ponovili. Lahko pa predlagate alternativne kazni, ala socialni treningi in se bo gospod kaj naučil. Kar se tiče pa “odškodnine” imate tako možnost priglasiti premoženjskopravni zahtevek – če ste oškodovanka. Kako in kaj je tu, pa žal ne bi vedela, tu se boste pa morali obrniti na odvetnika.

Vas pa čisto razumem in verjamem, da ni lahko. A če je nekdo zgoraj napisal, da stiki v zaporu niso tak tabu, potem…resnično ne vem, kaj bi bil pameten nasvet, ne bi se pa rada znašla v vaši koži. Bi pa absolutno ravnala tako kot sem zgoraj napisala. Če je bi bil to edini kiks, pol bi se potrudila zadevo umakniti, če je bil pa zgolj eden izmed mnogih, pol bi šla do konca. Otroka pa tudi pripravila na to.

resno ti svetujem, da na sodišču poveš tako kot je. Se pravi, kako je bilo takrat in kako je sedaj, brez olepševanja in brez mazanja. Prav zagotovo ne bo dobil zaporne kazni. Če je ovaden za družinsko nasilje, ovadbe ti tako ali tako ne boš mogla sama umakniti. Če pa boš na sodišču lagala bivšemu v prid, boš še ena ženska v statistiki, ki ne zna nobene stvari do konca izpeljati in zaradi katere so potem usrani policisti, kadar ravnajo pravilno. Vedeti moraš pa tudi, da se tip obnaša sedaj korektno tudi zaradi tega, ker se je ustrašil. Če faktorja strahu ne bi bilo, ni rečeno, da ti še vedno ne bi najedal.
Pa ne hiti preveč s kovanjem nove zveze v nebo, če si se v enem letu uspela ločit in na novo za živet. realnost pride po dveh letih ali kasneje. ti pa privoščim vse dobro.

Najlepša hvala obema za odgovor.
Moram priznati, da me je večkrat verbalno napadel, ampak so se stvari uredile.
Je pa res, da imam tudi odvetnika, vendar se sedaj nisva slišala,sva pa govorila o možnosti kaj potem, ko pride do zadeve. Ali imam jaz resnično to možnost, da umaknem zadevo. No nekako želim, da oče otroku ni odtujen in da gradita na odnosu.
Ni bil pa edini kiks, no verbalnih je bilo več kot sem navedla, vendar se mi po tem času zdi nesmiselno iti do konca samo zaradi moje zadovoljitve. To samo pomeni, da mojemu egu ni zadoščeno. Mislite, da se bom potem bolje počutila. Pa tudi ne morem vedeti kako bo reagiral potem, če ne grem do konca me lahko ali ne ponovno verbalno žali, pa tudi če grem do konca me lahko ponovno verbalno žali ali pa ne. Pravijo da se obnašajo do tebe kot se ti do njih.
Kako pa pripravim otroka na to, kaj naj mu rečem in kako bo otrok ki ima otroka rad odreagiral?

Hvala.

Kolikor je meni znano, če ste ga vi tožili in ni bila stvar podana preko tožilstva, lahko umaknete, samo stroške nosite vi.

Je bil otrok poleg, ko sta se imela bitke? Če, ga spomnite na ta dogodek in mu povejte, da se to ne sme in da je zaradi tega, ker sta se vidva kregala prišlo tako daleč. Da ga imate oba neizmerno rada, a je žal prišlo tako daleč. Če je komunikacija z bivšim možna se dogovorita, da skupaj povesta in naredite nek master plan, kako se bosta zdaj videvala.

Pa vem, da je težko, ampak ne toliko skrbeti zanj – bivšega, to je njegova bitka. Moral se bo naučiti, da v afektu določene stvari ne smeš. Vi samo poskrbite za otroka, ter da mu poveste, da ga imata oba rada, a da odrasli delamo napake in to nima nič z njim.

Veliko sreče, predvsem pa, da se vam zadeva odvije tako, da bo najboljše za vse.

Kaj ima to z otrokom? Zakaj bi ga pripravljala? če oče dobi pogojno bo načeloma vse po starem, le nekaj časa bo moral skrbeti za svoje obnašanje. Če dosodijo odškodnino tudi to nima z otrokom nič. Če se bo kaj spremenilo, se bo spremenilo zato, ker oče nezrelo sprejema kazen. Ampak tega ne veš, torej ne veš na kaj bi morala otroka pripraviti, če sploh.

Jaz bi šla po tvojem dalje. Saj ni treba napihovat. Poveš pač kako je bilo oz. zakaj si podala ovadbo. Lahko poveš tudi, kakšni so odnosi sedaj in to bo tudi vplivala na višino kazni. Lahko sploh ne bo prišlo do sojenja, ampak bo že tožilec predlagal poravnavo.
Če se je očetov odnos spremenil zato, ker se je zavedel, kaj je bilo prej narobe, potem bo pri takem odnosu vztrajal. Če pa se je odnos spremenil samo zato, ker ga je strah kazni, potem pa bo kot pri nas, ko mi je ves čas pogojne govoril “boš že videla čez x mesecev,… (ko poteče pogojna).

Dejstvo je, da odločitve mnogih o umiku ovadbe vpliva na odnos policije, tožilstva in sodnikov do problematike nasilja v družini. Slabše za vse ostale, ki pomoč teh organov res potrebujejo. Če se pri vas še kdaj kaj zgodi te ne bodo jemali resno.

Za lastno varnost te pa ni strah? Večkrat verbalni napad, nato še fizični – tipična dinamika nasilnega odnosa. Verjamem, da se bo stopnjevalo, sploh če boš prijavo res umaknila. Mimogrede, tudi verbalno nasilje je kaznivo.

In ja, v takih primerih niso “usrani” samo policisti, ki so naredili, kot je prav, ampak tudi vse ženske, ki se odločijo za prijavo že po prvem prekršku in so potem deležne omalovaževalne obravnave, češ, itak si bo premislila.
Mislim, da tvojemu partnerju ne bo škodila ena resna uradna lekcija, bodisi v obliki keša bodisi v obliki pogojne, če se ti že res tako smili.

Hvala.
Vendar je dejstvo, da je stvar na tožilstvu. Otrok je bil takrat star malo več kot 3 leta. Pa spominjati otroka na dogodke, pa še v svoji sobi je spal, tako, da ni nič slišal, edino potem, ko je prišla policija. Ker je bil kaos in jok. Od takrat ga na ta dogodek nisem spominjala.
Bivši pa tudi obžaluje ta dogodek in pravi, da prepušča zadevo kot se bo odvila, da naj bo kot bodo dosodili.
Tako da bo kot mora biti. Po resnici bom povedala kako je bilo in kako je zdaj, da je skrben in odgovoren oče, do mene pa korekten
Hvala še enkrat

Če je tako, potem bo sprejel pogojno brez sprememb v odnosih. Otroku ni treba razlagati nič. Lahko pa se odpoveš odškodnini (če bo to stvar pogovora) v korist dobrim odnosom, povej naj raje kaj otroku kupi, pa bo.

Potem pa brez skrbi. Če je odgovoren, bosta tako in tako našla skupen jezik in rešitev. Mislim pa, da bi morali upoštevati to, da se je spremenil. Je pa res tudi pod vprašanjem zakaj? Ker se je ohladil, ali ker ve, da mu grozi kazen.

Hvala obema

Jalur, hvala za spodbudne besede, mogoče bom res premislila in se odpovedala odškodnini v dobro otroka. Pa v korist stikov in dejstva, da lahko oprostim.

Gospa Alenka, včasih je pač samo potrebno verjeti, da se ljudje spreminjajo. Če so boljši ne vem. Vem pa, da ne bom tista, ki bom kuhala zamero, vendar bom tista, ki sem šla dalje. In to mi pomeni več, kot karkoli drugega na tem svetu. Oditi dalje in oprostiti.

Se popolnoma strinjam. Držim pesti, da bo vse steklo najboljše.

Vidim, da je tema že stara, a morda bo komu vseeno prišel odgovor prav.
Sem rejnica. Oče otroka je končal v zaporu.
CSD je odločil, da so stiki v korist otroku.
Oče je zaradi tega bil premeščen v odprti tip zapora, kjer so mu bili omogočeni izhodi. V dogovoru med mano (kot rejnico), njim-kot očetom, CSD in zavodom za prestajanje kazni smo se dogovorili za vsako drugo sredo med 17.00 in 18.00.
Glede na vozni red vlakov je imel v zavodu odobren dovolj dolg izhod. Ker je bil zapornik, ki ni mogel poskrbeti, da bi prišel od železniške postaje do naše hiše, sva morala z možem hoditi po njega na postajo in ga tudi voziti nazaj. Stroške vlaka je kril sam.
Preživnine ni plačeval, saj je le ta bila pokrita že z rejnino. CSD preživnine od njega ni terjal.

New Report

Close