Po moje je pa tale trditev malce posplošena. Ja, res je, da je veliko otrok rojenih v neurejenih družinskih razmerah. Vendar ne moreš potem trditi, da si šele po 30. letu dovolj zrel za otroka. Midva bolj slabo ustrezava tvojemu profilu ustreznega starša. Sva mlajša od 30 let, nisva poročena, živiva v podnajemniškem stanovanju. Pa po moje zato ne bova slaba starša. Sva mlada ambiciozna človeka, ki trenutno končujeva magisterij, imava solidne službe in kar je najpomembneje, mislim, da imava stvari v glavi poštimane (tako glede najinega odnosa, vzgoje in življenja nasploh). Napake v vzgoji lahko delaš tako pri dvajsetih, kot tudi pri tridesetih ali štiridesetih. Pogosto delajo starejši starši še več napak ravno zato, ker svoje otroke preveč razvajajo in zavijajo v vato, mlajši starši pa znajo biti včasih bolj flegma, kar na otroka niti ne vpliva slabo. Seveda to ni splošno pravilo, vendar v moji okolici opažam takšne trende.

Jasno je, da morajo biti prioritete postavljene. Prav tako je logično, da moraš imeti določene pogoje izpolnjene, da lahko nudiš otroku čim več. Ne zagovarjam trditve, da so ravnokar polnoletna dekleta primerna za matere, vendar pa mislim, da ne moreš kar na splošno postavit neke starostne meje s katero človek doseže zrelost. Pravi čas za otroka je takrat, ko čutiš, da si pripravljen otroku dati velik del sebe brez očitkov glede odrekanja in takrat, ko v otroku ne vidiš samo ene sladke štručke, temveč bitjece, ki je tvoje življenje dvignilo na popolnoma nov nivo. Tu pa starost nima popolnoma nobene zveze.

Koliko govorancij…

vsak naj naredi po svoje; sama si ne bi želel otrok pri dvajsetih, zdaj si ga pa želim
Študij, magisterij in kariera mi je bila vse, no zdaj so pa na vrsti otroci, nimam pa čisto nič proti, če ima katera otroke zelo mlada – pač smo si različne in mislim, da je tako prav……….

pa srečno, ta mladim in ta starim :)))

Se strinjam z Ano30. Eni so pripavljeni na materinstvo prej, ene kasneje. Ene dajo prednost karieri, šolanju,…druge pa najprej otroci, pa potem ostalo… Kakor si splaniraš in kakor ti paše!

Zanosila in rodila pri 21 (fant 22). Bilo nenačrtovano,a mi ni žal,da se je tako izšlo.

mi tudi prvi je star 6 let drugi pa šele sedaj

29 let. 22 let je pa čist odvisno od situacije. Če še študiraš mogoče glih ni najboljoš, drugač pa itak pravijo, da je zmeraj ok. Si pa prej ven iz vsega in po mojem manj kompliciraš.

Tudi mene daje zadnje čase materinski čut :).
Imam pet ta malih nečakov…in sem čist raznežena. Letos bom stara 24 let, pa vseeno bom počakala,da letos zaključim faks in diplomiram. Potem pa mogoče bebika, če bo vse po sreči.

Prav smešno se mi zdi, kako se moje razmišljanje glede tega spreminja!! Še pred letom dni sem rekla: faks, služba, stanovanje/hiška, otrok…
Danes je otrok nekje vmes tega vrstnega reda…

Torej bom še malo počakala! 🙂

Vsem bodočim mamicam pa- ČESTITKE! Tako ta mladim, kot ta starim! 🙂

Nadja