Ugotavljam da se mi partner laže. Sam pravi, da so to nedolžne laži in da to počne zato, da se jaz po nepotrebnem ne bi razburjala. Čeprav sem ga že večkrat prosila naj bo do mene iskren.

Ko sem na njegovem vratu zasledila mali “ljubezenski” ugriz in sem zato seveda takoj burno reagirala, pa mi je rekel da mu je to naredila najina mala hči ko se je z njo igral. Sicer se mi zdi to malo verjetno, pa vseeno sem dopustila to možnosti in na vse skupaj pozabila.

Pred kratkim je šel s prijateljem na kosilo nekam v Istro, sicer proti moji volji (ker sem bila tik pred porodom najinega drugega otroka). Prejela sem sms obvestilo o denarni transakciji iz nekega kraja ob avtocesti proti primorju in ko sem ga poklicala mi je trdil da je še vedno v Ljubljani. Ko sem mu razložila da imam sms obvestilo o plačilu s kartico iz drugega kraja, mi je priznal da je šel že prej proti Istri pa mi ni hotel tega povedati da se ne bi jezila zaradi tega, češ da se mu preveč mudi tja dol.

Zadnja stvar ki sem jo odkrila pa je, da po več letih spet kadi in to skriva pred menoj. Zopet se je izgovoril da mi tega ni povedal, ker noče da se razburjam in da ne kadi tako zelo veliko kot včasih in da niti ne kupuje svojih cigaret in da kadi samo občasno – dvakrat tedensko. Zakaj ima torej v torbi spravljene nikotinske obliže?

Menim da so take “male”, “nedolžne” laži nedopustne ker sem ga prosila naj mi ničesar ne prikriva, pa se ne drži te obljube. Težava je v tem, da sedaj ne vem, kaj vse morda še taji ali celo laže pred menoj. Izgubljam zaupanje vanj in se sprašujem, ali mu bom sploh še kdaj lahko zaupala.

Poleg vsega pa me moti tudi to, da je že pred porodom začel spati v drugi sobi, ker sem proti koncu nosečnosti smrčala in ga to moti, sedaj, po porodu pa se zaradi otroka ki se ponoči zbuja in ga moram hraniti ne more naspati za službo in je še vedno v drugi sobi.

Še ena stvar ki se dogaja je ta, da je zamenjal prijatelje, ker ga najini stari, skupni prijatelji začenjajo dolgočasiti, ker so vpeti samo še med službo in družino in ne znajo več žurat. Pri novih prijateljih tudi občasno prespi ker pravi da samo tako lahko spije kakšno pivo več in mu ni treba skrbeti zaradi vožnje domov.

Kaj naj torej naredim? Ker od njega verjetno ne morem izsiliti nekega priznanja brez kakršnihkoli dokazov, naj ga gnjavim s tem, naj vohljam za njim, naj ignoriram vse skupaj (to je še najmanj verjetno) ali naj se kar sprijaznim da se najina zveza kot je bila nekoč, končuje?

Spoštovana fantasia,

vas popolnoma razumem in lahko začutim, kakšna grozne občtuke in dvome prinaša prevaranost, izdanost: sem res tako malo vredna? Sem tako grozna, grda…? Razočaranje. Le zakaj – pa otroka imava!? Kar doživljate je krivično in skrajno nespoštljivo. Prvo vprašanje, ki se mi ob tem porodi, je: koga je pravzaprav bolj strah videti oz. priznati dejstva in resnico, njega ali vas?

Njega, ker nepripravljen za razvoj beži od vloge in odgovornosti partnerja in starša, pa se je naivno odločil za nevarno spiralo izdajstva (sebe, vas, cele družine…); ali vas, ki vas je materinstvo ujelo nepripravljeno spoznati, da je potrebno poskrbeti zase tudi v partnerstvu. Ne vem. A občutek veli, da bo potrebno najprej PRIZNATI, da se IZDAJSTVO RES DOGAJA (verjemite lastnim občutkom), čeprav je to težko sprejeti; da je potrebno partnerja soočiti z odgovornostmi in posledicami, predvsem pa postaviti osebne meje, da se do vas tako nihče ne sme obnašati. Le mi osebno smo odgovorni za to, kako in kakšne osebne meje postavljamo. Če imamo pri tem težave, smo odgovorni, da si poiščemo pomoč. Ljubezen do sebe, otroka in sveta ima veliko za opraviti z ODGOVORNOSTJO, ki pomeni pripravljenost na ukrep, tveganje, dejanja.

Še kako verjamem, da vas materinstvo izčrpava, vendar toplo priporočam – čim prej ven z nakopičeno jezo in težkimi čutenji, ki jih nosite namesto partnerja – nazaj k partnerju v pogovor, sicer se bo na ta čutenja, ki jih morata predelati vidva v partnerskem odnosu, pričel soočati in odzivati vaš otrok. In bo razvil lastno simptomatiko na vašo stisko. In boste vsi skupaj še bolj izčrpani in nesrečni. Če starši nismo v pristnem stiku s seboj in odgovornostmi, se nanje vedno prične uglašati otrok. To lahko in moramo preprečiti, le bolj je potrebno verjeti vase. Ne vem koliko je slučaj, da v opisu stiske otroka komajda omenite. Ne gre za obsodbo, ampak za opažanje, s katerim poudarjam pomen otrokove stiske tej situaciji in stika s seboj in otrokom: odgovornosti do sebe in otroka. Do katerega niste le vi odgovorni, temveč tudi oče.

Včasih smo za ljubi mir pripravljeni požirati tudi takšne situacije, vendar je to slab kompromis. Nevarnost je v tem, da to hitro postane spirala bolečine, ki s časom prinaša le več trpljenja. Zato je potrebno ukrepati, sicer se bojim, da bo partner še globlje padel v regresijo in neodgovorno vedenje tudi kot starš! In to mu dopuščate tudi vi. S spoštovanjem do krivičnosti in bolečine, ki jo je deležna družina, vendar za krmilom vajine ladje ne morete stati le vi – pa še to z otrokom. Ladja bo tako zašla v nevarne vode. Zato jezo, ki uhaja iz teh stavkov, uporabite raje vi v odnosu do partnerja – za postavljanje meja in razmejitev. Pristna jeza, ki jo pokažemo v odnosu, je zdrava in ima pravo mesto, izkrivljena pa redko oz. nikoli.

V zaključek: partner naj poskrbi za svoje prebujanje v moškega (ob nekem drugem moškem), tega partnerka ne more narediti, četudi si to pogosto želi. Ženska lahko poskrbi zase in otroka, zanj pa ne. Tako pričnite postavljati mejo partnerjevega neodgovornega vedenja do vas in otroka. Tako boste naredili največ usluge sebi, otroku in tudi partnerju! V kolikor bi partner na svoji poti potreboval kritično podporo, naj se prostovoljno in ponosno obrne na strokovno pomoč. Najprej pa priporočam iskren pogovor.

Veliko ozaveščanja v pogovoru s partnerjem, samozaupanja in sočutja do sebe in otroka!

Ko sem brala tvoje pismo mi je po glavi šla samo ena stvar! Še ena taka koza kot jaz! Verjemi šla sem čez podobno kot ti, padala na podobne če ne iste fore, na koncu je bila v ozadju ženska. Ni spal pri prijateljih, pri ljubici in isto si upam trditi za tvojega. Pa najbrž ne boš verjela, kot jaz nisem takrat, pa sem imela podobne dokaze kot ti.
Postavi ga pred dejstvo, naj pove po pravici, potem pa če se da rešita zakon, če ne pač ne. Ne nasedaj mu, zaradi sebe!

lp še ena taka

Jezus, to je patolosko laganje, sem imela tudi taksnega, nikoli se ne neha. Seveda sem bila dolga leta za to po njegovem kriva jaz, no pol pa mi kapne ko odprem oci, da on ocitno vsem laze, ne ocitno – ampak dejansko, da je najbolj srecen ce se kaj zlaze, bolnik v glavnem..

Tile simptomi, zamenjal druzbo, laze kje je, spi pri novih prijateljih za zabavo, ob tebi ne spi ker ga moti tisoc in en problem, ponoci noce spat ob otroku npr. ker se ta zbuja on pa mora bit spocit za sluzbo – sorry no, ti moras bit zjutraj in cez dan tudi spocita da zmores bit ob dojencku, kar je ful naporno ce ti tamali ravno cel dan ne prespi, torej je tudi nocno vstajanje delo obeh, ker ti verjetno tvoje dneve ne prelezis in nimas casa da pocivas, no v glavnem – mene spominjajo na nekoga, ki sploh druzine noce, ki jo je naredil reda radi, zivi pa ne za njo, ampak zase.
Tudi ena od karakternih znacilnosti taksnih patoloskih laznivcev, kar nekaj igrajo in izigravajo, a brigajo se in interes imajo le zase.

Kaj ti je za storit je to, da zahtevas od njega da prezivi z otroci po sluzbi tocno tolko casa kot ti, pomeni – kak dan ti, kak dan on, ampak pravicno razdeljeno. On si lahko vse skupaj privosci, ker ocitno ti doma mirno vse goltas in cuvas otroke – nisem vedela da je zenska ki otroka rodi tudi avtomatsko varuska vsa popoldneva, vse vecere in noci, tega pa res nisem vedela. Tvoj si to lahko privosci samo za to, ker ima doma tebe, ki se se ocitno nisi prebudila in stopila na tla!
Kakor hitro pa bos zacela tudi sama zivet, hodit ven, si nasla svoje hobije ki bodo tocno takrat in takrat – bo pa hoces noces on moral bit doma. Pa ce gres samo nekam v kafic, spijes eno fanto in precitas kaksne revije, citas knjigo, vseeno, poskrbi zase in njega aktivno vpelji v druzinsko zivljenje. Saj pa, kolikor razumem, on niti doma tebi ni potreben….
Razen da te ima za teslo in se ima kam za vracat kjer je poskrbljeno zanj.

Vajina veza kot je gre h kraju, itak, sem prepricana da bo slej kot prej tudi koncana, mogoce ne danes in jutri, ampak cez 10 let te vec ne vidim z njim, ker ti bo pocil film! Skoda, res skoda.
Ne verjamem da se bo kdajkoli spremenil, te lazi, ta beg… to je karakterno in se naceloma samo mucite vsi skupaj, pomoci pa ni.
Cetudi ga postavis pred pogoj: se ena laz in grem, je koncano – se ti bo zlagal…
Ne vem no, poskrbi zase, delaj na sebi, vzami si cas zase, tudi ti kdaj pojdi ven, bos videla kako bo takrat odreagiral, postimaj se, popedenaj in ce bo zacel s kaksnimi ljubosumnimi izlivi v tem momentu, se zavedaj da te tudi vara.. Ah, to da hodi ven, na partyje, je itak znak, da hoce kaj drugega sprobat, ne meni… Meni je tudi moj ko sva bila mlajsa tumbal kako je on se mlad in da hodi ven zaradi druzbe, na koncu pa izves kaksna druzba ja…sama kurbarija je mlade dede ko hodijo tako zavzeto ven!

draga avtorica, drugo ima ,verjemi.

Čimprej ga postavi pred zid – ta tip ima drugo.

Občutek imam da si žalostna zaradi velikih, ne majhnih laži. Žal.

Eto,eto,kot bi brala del svoje zgodbe.Moj možek je tudi po več kot desetletju zglednega zakona začel izostajat od doma.Par uric,pa v noč so se zategnile,pa je izginil čez dan,pa ga ni bilo do drugega dne,ko se je na mizo postavljalo kosilo.Eno leto je bil kot odbito tele.

Kod hodiš,kaj počneš?Pa ta prijatelj,pa on….pa smo popili in nisem šel za volan.Ga več kot 10 let nisem videla pijanega.Prej tudi ni pil,a kar naenkrat je bil vsega alko kriv.Morda v tistem času ene trikrat je bil mal trukjen.Telefon,mlada deklina na drugi strani….nič ni bilo,samo nekaj kliče,pa ne vem kaj ji je.Prepričevanj z njegove strani,da je sam sebi verjel.Čas je pokazal svoje in lahko ugibaš-druga,ki je norela za njim,on pa se obnašal,kot,da je aut.Iz zglednega družinskega očeta dveh malih otrok je postal karikatura samega sebe.Nadaljevanje do streznitve,ko je ona zanosila in rodila.Potem se je vsaka najmanša laž postavila v višino.Direkt nihče ne pove,pa če ima jajca ali ne.Čas je zmeraj naš največji zaveznik.

Zahtevaj resnico in ta ti naj bo vodilo za naprej!

Ja ja mi je zlo znano to.Ko mi žena laže skoraj vsako stvar.Tako da se moje življenje suče okrog službe ko pa pridem domov pa samo gledam in poslušam kaj se bo spet zlagala.Samo jaz resno razmišljam o ločitvi ker sem jo že 50krat opozoril na to ampak ona lepo veselo nadaljuje s tem.Ko se mi zlaže jo na to opozorim ampak še vseeno ne prizna tako da ji moram vse dokazovat da je lagala ampak še pol ne prizna.Pol ko pa mal popiz..m pol pa lahk prizna.Verjetno se bom ločil kljub malima otrokoma. Pač moja izkušnja in pa moje mnenje.Drgač pa ti želim da z možem te stvari rešita in gresta lepo skupaj naprej. Jaz jih žal kljub dolgim in neštetim pogovorom nisem mogel.

lp