Zakonske težave
Pozdravljeni vsi skupaj
V bistvu sploh ne vem kako bi začel, ker sem tako slabe volje.
Poročen sem že kar nekaj let in do pred leta dni je bilo moje zakonsko življenje krasno. Naj povem, da z ženo in 10 mesečnim sinčkom živiva v stanovanjski hiši svojih staršev, ki pa niso moj problem. So toliko uvidevni, da nam pustijo da imamo svoje življenje v zgornjem nadstropju. problem so ženini starši. Vsak dan hočejo bit pri nas, stalno telefonarijo, kaj delamo, kaj jemo… stalno hočejo varovati sinčka… Zdaj si bo marsikdo rekel, pa kaj bi si lahko še želel, če imaš take starše..
Ob taki posesivnosti ženinih staršev mi rahlo vse pada navzdol. Če ženi samo omenim, da je vse skupaj malo preveč je ogenj v strehi, pa da sem imel vedno nekaj proti, pa vse skupaj ni res…….. O družino sem si vedno predstavljal kot skupnost tistih, ki živijo skupaj… Žena, mož in otroci… Stari starši in ostali, pa so vendarle nek širši korog, kateremu po moje ni potrebno za vsak korak povedat…
Sicer je to moje sporočilo verjetno brez repa in glave… Rad bi povedal, da se počutim zapostavljenega tako pri vzgoji svojega otroka, kot tudi v odnosu do žene.
Že med nosečnostjo in po rojstvu otroka žena do mene ni pokazala nikakršne želje po spolnosti. Nekatere boste napisale, da je pač utrujena od dela, kuhanja, pomivanja… ipd, pa vendar tudi sam prav tako delim gospodinjska opravila z njo….. Preprosto nevem kaj naj naredim s tem svojim življenjem…….. Trudim se, poizkušam gospodiniti, poizkušam razvajati, pa nič… Totalno je obremenjna le z otrokom in starši…, to je njej smisel in nič drugega….
Resno se zanimam, da bi v svoje življenje pripeljal prijateljico, pa nisem siguren, da je to prava odločitev… Naj reče kdo karkoli, imam svoje potrbe in če po letu in pol v zakonskem življenju niti enkrat ne občutiš slasti spolnega življenj, potem je očitno nekaj narobe…
Rad bi vaše mnenje, če boste le kaj lahko razbrali iz tega nepovezanega pisma
In to se mi je zgodilo pri 33-ih
lep dan vsem
Robi,
res je, ko bodo ženske brale tole pismo, si bodo takšnega moškega lahko samo želele. Žal je tako, da izvemo kaj imamo šele takrat ko to izgubimo. naj pa ti povem, da je doba eno leto in pol še zelo kratka. marsikaj se spremeni pri nosečnosti in rojstvu in tvoja naloga je ta, da pač sprejemaš drugačnost. Nevarnost pa je, da ta sprememba ostane kot posledica navajenosti na drugačnost. In če tega ne rešita, bo ostalo dolgo časa tako, dokler ne bo enkrat eksplodiralo. Verjetno bolj žena kot ti. jaz pravim pogovor, pogovor z ženo. Pa ne enkrat, nikar v pogovoru ne obsojaj njo, ghovori samo o sebi, kako ti čutiš, kako se ti počutiš, kaj se ti ne zdi v redu. Nikoli pa ne povzdigni glasu. povej, kaj si misliš o družini o njenih starših o tem,d a hočejo izvedeti za vsak korak. Sex, je še najmanjši problem, večji problem so navada, da tako je in sedaj ko je otrok, mora biti drugače. Kot sem rekel, nevarnost, da tak način ostane, to pa bi vama uničilo zakon.
Potrudi se in se pogovarjaj, trajalo bo kar nekaj časa in še veliko negodovanja in obsojanja. Ko pa boš prepričan, da si se zares potrudi, da si dal vse od sebe, da bi uredil in zadovoljil obe strani po uskladitvi življenja, potem pa lahko pokažeš tudi željo po tem, kaj smao ti misliš in kaj ti želiš.
vendar vedno delaj tako, da si nikoli ne moreš očitati, da nisi storil dovolj, da bi bila srečna oba.
primož
Robi, počasi! Ne razmišljaj takoj o prijateljici, če imaš ženo še rad…kar vrejetno jo imaš, če ne nebi tega spraševal, ker lahko vse uničiš.
To, kar se ti dogaja, je pogost pojav…no pri tebi so še njeni starši, ampak to je samo posledica tega, da sta vidva odtujena.
Tvoji ženi pač ugaja, da ji starši tako pomagajo in s tem prikriva(predvsem pred sabo), kako je med vama…mislim da sta res zrela za konkreten in temeljit, predvsem pa miren pogovor.
Ne začni s starši, ne obtožuj jih, da so oni vsega krivi-tvoji pa seveda nič, ker to najbolj boli. (zamisli si, da bi ona povedala kaj o tvojih, ker dvomim, da jih ona tako vidi kot ti-zanjo so pač njeni boljši)
Začni z vajinimi problemi, kot je rekel Primož, vprašaj jo, če je preobremenjena in kaj predlaga, organiziraj kak izletek, kopanje v termah ali kaj podobnega, da boste šli samo vi trije, pomagaj ji pri otroku, pelji ga ti na sprehod, da bo ona imela čas zase, potem, ko pa bo mali spal, ji najprej zaupaj svoje težave-kaj tebe boli, kaj ti ona predlaga…mislim, da ti bo imela kaj povedati, ker vem, da tudi ona čuti, da je med vama nekaj narobe in sigurno ima odgovor.
Torej ne odtujuj se še bolj, ne umikaj se staršem, ampk se dobesedno grebi za njeno pozornost, igraj se z otrokom…da bodo njeni ostali brez dela, pa bodo tudi manj prišli, ker zdaj se očitno počutijo potrebne, mogoče jim celo ona pojamra, da nima časa zase, da težko skrbi za otroka, mogoče ni bila tako pripravljena, oz. jo je presenetilo, kako je z otroci.
Ja, Robi, čaka te veliko dela in veliko priložnost imaš prav med temi prazniki, upam da boste vsaj na silvestrovo sami, če jih ni žena že povabila, pa če boste s starši, potem potrpi še enkrat, začni pa na novega leta dan…zares.
Veliko sreče ti želim in tvoji družinici, vedi, da je tvoj problemček popolnoma rešljiv samo potrudita se oba.
lp in lepo praznovanje
Pa ne pozabi napisati kako se je razpletlo vse skupaj!
M
Jaz vidim še nekaj iz robijevega pisanja. In to je občutek zapostavljenosti in nekompetentnosti pri stvareh, ki so se tikale nosečnosti in ki se sedaj tičejo vzgoje otroka. Očitno mu žena (in njeni starši) ne priznavajo, da ima tudi on mesto in svojo besedo pri skrbi za otroka. Kar pri nekaj prijateljih sem videl ta pojav. Ženske enostavno uzurpirale utroka, svojega tipa pa “odstavile”. Če pa je hotel on kaj povedati zraven ali pa naredit po svoje pa je bilo takoj: “Pojma nimaš”, “Kako pa to delaš”, “Kako ga pa držiš”,… Ponavadi se zgodi sicer, da se potem tipi umaknejo iz teh aktivnost, in se to jasno zavleče še pozno v otrokova kasnejša leta. In potem nastopi druga pesem: “Teža vzgoje otrok je predvsem na ramah matere”. Ženske same sebe hkrati postavijo v vlogo velike MATERE, trpeče, cankarjanske, …, ki jim je dovoljeno vse in imajo vedno prav, zato ker so MATERE. In to spet vpliva kot slab zgled ali potuha za otroke, ki sem jim ne znajo odtrgat tja do poznih tridesetih. Zanimivo mi je bilo tudi to, da isto počneje tudi ženske, ki imajo same sebe za emancipirane. Ah, mogoče pa so vmes hormoni, pa se ne da nič pomagat, ker se ženskam takrat možgani malo obrnejo.
Robi, počakaj še s kakšno prijateljico, mislim, da si boš samo zakompliciral vse skupaj. Nabavi kakšno knjigo o vzgoji otrok, naštudiraj kaj in uveljavi svojo voljo pri tem. Nimajo samo ženske vse prav pri skrbi za otroke, čeprav so velike M A T E R E.
Lep pozdrav in mislim da se njeni starši preveč družijo z vama in ona bo mogla to urediti in ločiti da si ti njen mož in imata svojo družino njena starša pa sta le dedek in babica in mislim da morate imeti stike po potrebi ne pa vsak dan ker vidva imata svoje življenje.Tudi meni ne bi bilo prav če bi me kontrolirala njegova starša a midva živiva v najemu z najinimi otroki le mož ima stike z njimi jaz pa ne ker nisem takšna kot so pričakovali.Ne sekiram se za njih ker imam njega rada in najine otroke pa čeprav jaz pogrešam njegovo toplino vsak dan on ja pač drugačen in na to tudi gleda vendar ga ne bi prevarala za nič na svetu.Potrudi se in se pogovori z njo pa Srečno Novo Leto obema želim spoštovanja in ljubezni ki je nikolj ni dovolj.
Robi!
Navkljub vzpodbudnim odgovorom, ki si jih dobil, jaz, žal, mislim da si se oženil z osebo, ki ni zrela za skupno življenje, ki je še vedno preveč navezana na svoje starše in ki se ne zaveda, da je sedaj, ko je stopila v zakon, to njena primarna družina, za katero sta dolžna skrbeti oba in v katero se ne sme vmešavati nobena druga oseba, razen na vajino željo, oziroma prošnjo. Smisel zakona sigurno ni v tem, da eden od partnerjev, v tem primeru ti, tako trpi, drugi pa ne ukrene nič da bi popravil situacijo. Razen če je mazohist. Moj nasvet je – ukrepaj preden bo prepozno. Vendar najprej tako, kot ti svetujejo – s pogovori. V kolikor se v doglednem času nič ne spremeni, in mislim da se ne bo, potem ukrepaj, kajti ne moreš samo govoriti, prositi in zraven trpeti, ko vidiš da ne gre in ne gre. Prijateljico si pa le poišči, vendar šele potem, ko si zaključil to žalostno zgodbo. In ne odstopi od teh tvojih misli o družini, kajti to je edino pravilno. V kolikor ti ne uspe urediti s sedanjo ženo, potem ti želim, da bo bodoča prijateljica bolj ustrezala tvojim nazorom o družinskem življenju. Ne pusti se, kajti tvoje življenje je polno trpljenja, ti si pa tega ne zaslužiš. V življenju ni samo ena ljubezen, ljubezni je več. Pojdi in si jo poišči, živi človeka vredno življenje.
LP
Robi!
Sam si povedal, kaj je tvoj ideal družine. Zakaj torej trpeti? In zdi se mi da zelo trpiš, saj živiš mimo svojih načel, pa še popolnoma nepomemben in nekoristen del te družine si. Če nisi mazohist, potem ukrepaj. Za tvoje življenje gre, kajti tvoja žena je, glede na opisano, popolnoma zadovoljna. Si pač oženil nezrelo osebo, ki se ne zaveda da si je, s poroko s teboj, ustvarila svojo lastno družino, ki bi ji morala biti na prvem mestu. Nisi ne prvi ne zadnji. Zato – v kolikor, v doglednem času ne dosežeš sprememb na bolje, v kolikor ti bo še naprej odtujevala sebe in vajino hčerko, potem končaj to obdobje tvojega življenja in se podaj naprej. Najdi si drugo partnerico, ki bo imela podobne nazore kot ti, pozabi na preživeta, grda leta, in veselo naprej. Življenje je prekratko.
LP
