Zaključek mojega sodelovanja na forumu
Pozdravljeni!
Velikokrat sem na tem forumu zapisal, da je treba poslušati svoje občutke in jim slediti. Moji že kar nekaj časa “pravijo”, da prihaja čas za zaključek sodelovanja na tem forumu. Zanj sem se odločil predvsem z željo, da prenesem znanje in izkušnje s področja odnosov. Meni je to znanje, pridobljeno skozi študij in terapevtsko prakso, odprlo povsem nove poglede in obzorja. Upam, da sem vsaj del tega uspel prenesti v svoje odgovore in komu od bralcev nakazal možnosti za drugačen pogled in razmišljanje. Nič ni vnaprej prav in narobe. V vsakem primeru pa je koristno, da vidimo čim več različnih možnosti, kar povečuje možnost, da se bomo odločili prav – zase.
Hvaležen sem za priložnost, ki so mi jo dali na med.over.netu. Enako tudi vsem obiskovalcem foruma, ki ste mi izkazali zaupanje s svojimi vprašanji in brali moje odgovore. Moje tovrstno delo preko spleta se torej zaključuje, za vprašanja pa vam bom še vedno na voljo na predavanjih in delavnicah.
Lepo vas pozdravljam
Pozdravljen Gašper,
Vaše delo na tem forumu je prineslo eno novo svežino – na forum in v moje življenje. Všeč mi je, kako ste v vsakem odgovoru skušali osvetliti širši kontekst stiske, s katerimi so se ljudje obračali na vas. Še bolj pa me je impresionirala drzna odločnost, s katero ste vedno znova vračali odgovornost za naše lastno življenje, lastno doživljanje in vedenje vsakomur izmed nas. V vsakem prispevku ste na prav poseben način združili mehkobo in empatično razumevanje na eni strani ter “očetovsko” trdnost in odločnost na drugi strani.
Ko se ljudje znajdemo v stiski, se (pre)pogosto postavimo v vlogo žrtve, iščemo “krivce” zunaj sebe, se čutimo nemočni in na ta način pozabimo, koliko virov je pravzaprav skritih v nas samih. Sama se na forum nisem obračala s konkretnim vprašanjem, sem pa izkoristila veliko priložnosti in preko vaših odgovorov prepoznala marsikatero lastno stisko/vzorec. Kar je najbolj pomembno, pogosto sem obenem dobila tudi nov pogled na situacijo, ki me je opogumil, da prevzamem iniciativo in vplivam na moje lastno življenje. Na svoj način ste prispevali, da sem in vedno bolj pogosto zmorem narediti korak iz okvira problema v okvir priložnosti in možnosti, ki stojijo pred menoj.
Hvala vam za vašo energijo in znanje. Želim vam vse dobro v vašem nadaljnjem življenju.
Zvesta bralka
Pozdravljeni gospod Gašperlin,
“Poznam” vas kar nekaj časa. V meni ste preko odgovorov prebudili nov , meni do sedaj, nepoznan način dojemanja. Iz srca sem vam hvaležna za vse vaše prispevke, ki sem jih lahko prebrala na tem forumu. Seveda mi je žal, da odhajate saj je še v moji glavi toliko stvari, ki jih morem predelati in urediti, postaviti na svoje mesto. Nekako sem upala, da z vašo pomočjo….
Pa vendar, tako je pač v življenju…vse ima svoj razlog…tudi to, da odhajate.
Veliko osebnega zadovoljstva in hvala, ker STE.
Spoštovani g. Gašperlin!
Forum že kar nekaj časa spremljam in ker ni in ni bilo vaših odgovorov, sem kar malo s tesnobo čakala novico, da ne boste več sodelovali. Najraje sem brala vaše odgovore, ker se niste šli nekega teoretiziranja, pač pa je čutiti, da za vsakim odgovorom stojite, pa naj zajemate iz lastne izkušnje ali vaše prakse. Najbolj me je fasciniral pogum povedati, kjer so ljudje pričakovali povsem drugačna mnenja oz. “nasvete” in moram reči, da sem tudi sama nekajkrat osupnila nad vašim odgovorom, ko pa sem ga premislila, se je tudi meni marsikaj razjasnilo. Zlasti se me je dotaknilo vaše stališče proti nasilju, stališče postaviti si vprašanje »kaj je koristno za otroka« ter razumevanje, da sicer smo produkt preteklih okoliščin, da pa sedaj imamo škarje in platno v svojih rokah.
Vaše pisanje, mnenja, odgovori me bodo in me še spremljajo, in odstirajo pot novim spoznanjem.
Hvala in srečno
Oh ne, pa ravno vi 🙁 … vaši odgovori so mi že mnogokrat pomagali k razumnejšemu odzivanju, sprejemanju sebe in drugih. Vaša nepristranskost in strnjenost misli je bila izredno berljiva, navdušujoča in tisti trenutek tako jasna in osvobodujoča. Hvala za vse kar ste nam dali! Veliko sreče na vaši poti!! Vsekako pa ta portal ne bo več to kar je bil!
Srečno!
Cenim čisto vsak odgovor vsakega moderatorja. Čutim da je vsak odgovor sad razmisleka nad zastavljenim vprašanjem(stisko) in ne kar nekaj na hitro napisano.
V zadnjih letih sem zastavila nekaj vprašanj in odgovore uporabila v praksi. Tudi vaš(i) odgovori so bili vmes, za kar sem vam bila že takrat hvaležna in sem še vedno.
Vse dobro na vaši osebni in terapevtski poti.
Vedno sem občudovala vaše odgovore, saj so bili jasni in so vsebovali ravno prav empatije, po drugi strani pa odločnosti. Poleg tega pa so bili kljub strokovnosti vedno dovolj razumljivi. Tudi jaz sem se nekako najbolj začutila ob vaših prispevkih, zato mi je žal, da odhajate, vendar pa ste že do sedaj storili ogromno dobrega in se vam ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem za vse odgovore. HVALA! In srečno še naprej.
Spoštovani g. Izidor Gašperlin!
Že nekaj časa nazaj sem prebrala vaše sporočilo, da odhajate iz foruma. V zvezi s tem se nekoliko pozno oglašam. Po obdobju izgubljanja sem vendarle spet tu in zdaj si hočem vzeti čas tudi za svoje posvetilo, saj se mi zdi pomembno, da ga slišite. Poleg vas pa tudi vaši sodelavci in sodelavke – relacijsko družinski terapevti.
Medtem, ko mi ob mojih težavah ženske predstavnice moderatorstva posredujejo sočutje, milino in tolažbo vse to morda ne bi tako zapolnilo vsebine, če ne bi bili tu še vi kot moški predstavnik moderatorstva: skozi svoje odgovore ste mi posredovali ogromno odločnosti, spodbud za akcijo, odkritosti do dejstev in resnice, ki ne dopušča nikakršnega sprenevedanja. Večkrat me je presenetil vaš pogum in neodstopanje od tega, da ljudem poveste tisto, kar moramo slišati in ne kar bi radi. Predvsem pa sem včasih ob branju vaših odgovorov začutila pravi pravcati ponos na vas! Čeprav je to morda čudno slišati, saj se ne poznamo. AMPAK: govorim resnico – tako sem pač začutila. Biti ponosen na moškega – to je zame dragoceno in novo občutje, lahko rečem, da ste eden prvih v mojem svetu, ki je skozi svoj način delovanja dal vedeti, da moški JE lahko trden steber! Tudi vir topline… In da JE vreden spoštovanja!
Od prvega dne, ko sem naključno (naključno?) naletela na ta forum in na svoje prvo pismo prejela odgovor (ki je bil ravno vaš), sem vedela, da ga ne bom več spustila izpred oči.
K sreči odhajate samo iz foruma in vesela sem , da se lahko tega zavedam – da lahko obiščem delavnice ali predavanja, če bi kdaj potrebovala. Zagotovo pa bom še večkrat zašla v arhiv vaših odgovorov (in odgovorov vaših sodelavcev in sodelavk!), iz katerega lahko znova in znova črpam spodbude in pogum za gradnjo nove, neznane prihodnosti – in teh spodbud ni nikoli preveč!…
So občasni tihi trenutki… ko s srečo v srcu in solzami v očeh prav olajšujoče iz mene izdihne misel: Dobro, da ste!
Iz srca vam g. Izidor ter ostalim moderatorjem tega foruma NEPOPISNA hvala!
Lidija!