Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja Zakaj, zakaj, zakaj,….

Zakaj, zakaj, zakaj,….

Že dolgo me muči nekaj vprašanj glede prehrane dojenčkov in otrok, pa nikjer ne najdem konkretnih odgovorov, ampak same dolgovezne “klobase”, v katerih marsikdaj ne vidim nobene logike. Če mi zna kdo od vas kratko in jedernato odgovoriti sli povedati svoje mnenje glede tega, bom zelo vsela.

1. Zdravniki po najnovejših raziskavah odsvetujejo uživanje mleka otrokom do 18. meseca. Zakaj tako dolgo? Zakaj mleka ne smejo uživati, mlečne izdelke pa lahko. Razumem, da je otrok lahko nanj alergičen, mnogi otroci pa niso, pa kljub temu preventivno odsvetujejo uživanje le-tega. Zakaj ta preventiva, za vse otroke.

2. Do enega leta zdravniki odsvetujejo živila, ki vsebujejo gluten. Celiakija je večinoma dedna bolezen, potemtakem jo s hrano ne moremo sprožiti, ali pač? Zakaj potem sploh izdelujejo hrano za dojenčke, ki vsebuje gluten, s tem mislim na razne linote, piškote ipd., saj se na policah za otroško hrano večinoma bohoti samo gluten. Če hočeš dobiti kaj brezglutenskega, moraš stopiti v kakšno specializirano trgovino. Če je vse skupaj tako škodljivo, zakaj ministrstvo za zdravstvo nima večjega vpliva na prehrabmeno industrijo.

3. Do enega leta ali pa še dlje odsvetujejo uživanje vseh živil, ki so alergena, npr. med, orehi, kivi, pardižnik, beljak,…. Skratka, ta spisek je vsako leto daljši in prav strah me je, da bodo čez nekaj let otroci prvih nekaj let jedli samo banane in polento z adaptiranim mlekom. Zakaj smo včasih poznali veliko manj alergij oz. jih sploh nismo poznali, prehrani dojenčka pa nismo posvečali nobene pozornosti. Otrok je že zelo kmalu začel jesti vse po vrsti oz. tisto, kar je pač bilo. Vem da v hrani ni bilo toliko kemije, pa vedar…. Nekje sem zasledila, da je tisti otrok, ki od malega živi v sterilnem okolju in nikoli ne sreča umazanije in prahu, potem bolj podvržen raznim alergijam. Zakaj potem pri prehranjevanju to ne velja?

Vsemu temu ne bi posvečala toliko pozornosti, če sama ne bi imela dojenčka. Po eni strani se mi vse skupaj zdi veliko pretiravanje in kompliciranje, po drugi strani pa si želim zdravega otroka in nočem biti jaz kriva za kakšno težavo, ki se mu lahko kasneje pojavi. Do šestega meseca je bilo vse super, ker sem samo dojila, sedaj pa se zaradi tega preveč obremenjujem in mislim, da s tem delam sebi in otroku več škode kot koristi.
Kako pa vam uspeva toliko časa držati dieto, saj vemo, da se otrok težko upre raznim piškotom, jaz pa tudi ne morem kar naprej težiti tega ne sme, pa tega ne sme,… Poleg tega ne more kar naprej eno in isto hrano, imam občutek, da se mu bo kmalu uprla.

Dan.
Tudi meni se zdi, da počasi ne bomo imeli več kaj na jedilniku.
Jaz imam 8.5 mes. staro pupo in je mleko že vsaj en mesec. Začela sem tako, da sem v posodi prevrela 1dl mleka in 1dl vode, nato pa sem količino dodane vode postopno zmanjšala in zda je pripravljeno hrano samo iz prekuhanega mleka – 3.5% m.m.
Včasih v mleku namočim ovseno žemljico ali pa grisolino in ima to za zajtrk ali pa večerjo.
Kivi sem ji tudi že dala, vendar ne več kot polovico na teden-skuhano z jabolki in nektarinami nato zmiksano- včasih v to sadno kašo dodam kak bebi piškot.
Lp

Moje mnenje je, da se otrok do 1 leta navadi na večino hrane, ker tudi v vrtcu dobijo pri zajtrku navadno mleko, paradižnikove omake, testenine, riž, tudi svinjsko meso….V glavnem vso hrano razen prekajenega mesa in močno začinjenih jedi. Res se lahko pojavijo alergije, ki pa niso tako grozno pogoste. Če se pa pojavijo je treba začeti z dieto, drugače se mi ne zdi nesmiselno. Zakaj bi se po nepotrebnem obremenjevali in si delali probleme če to ni potrebno?

Moja hči je praktično vse od 6. meseca naprej!
Lepo postopoma vse, od sadja, zelenjave, mesa, ribe, kosmičev, mleka….
Na srečo ni . Če pa bi bila, bi pa itak videli!
Čim manj kompliciranja!

Po mojih izkušnjah je pomembna samo postopnost, da prebavni sistem ni preveč šokiran. Mogoče se motim, ampak pri nas funkcionira.

LP

Si morda pomislila, da so tudi zdravniki že nekoliko pod vplivom industije in trženja. Mi smo od enega leta dalje jedli vse, kar je mala hotela jesti, tudi svinjino in prekajeno meso, še posebno suhe klobase, ki jih je oboževala. Pediater nam je pri enem letu, ko smo vprašali ali otrok še rabi mleko v prahu (proizvajalci namreč pravijom, da je obvezno vsaj do 18 mesecev, priporočajo ga celo do treh let), pojasnil, da otrok nekje od pol leta dalje, ko je že gosto hrano, prilagojenega mleka ne potrebuje več, saj dobi vse potrebno iz druge hrane.

Po mojem ima, vsaj kar se tiče uživanja mleka, vmes prste tudi živilska industrija, oz industrija otroške hrane. Ker se zadnje čase zelo propagira izključno dojenje do 6 meseca, so seveda ostali brez velikanskih prihodkov in to nekako kompenzirajo, da priporočajo prilagojeno mleko do dveh let.
Poleg tega že z bežnim sprehodom po internetu lahko ugotoviš, da se doktrina uvajanja goste hrane razlikuje od države do države. Mi smo tam kjer bolj komplicirajo. Če je to res potrebno, ne vem. Morda res kakšnega otroka rešimo pred morebitno alergijo, v večini pa se tudi meni, to zdi nepotrebno kompliciranje.
Moj otrok je star 5 let in v teh petih letih se je kar se tiče uvajanja goste hrane veliko spremenilo. Pa se mi 5 let ne zdi nevem kako dolga doba. Takrat so priporočali izključno dojenje do 4 meseca, izogibanje glutenu do 6 meseca. Zdaj se te meje postavljajo vedno višje in zanimivo, tudi število alergij raste. Tako, da jaz ti žal ne znam svetovati. Eno je doktrina, drugo pa zdrava pamet.
Moj otrok je pri enem letu jedel že prav vse in tudi pil navadno mleko, pa mu danes prav nič ne manjka. Res pa je, da nimamo v družini nobenih alergij.

Ah, saj po novem bi dohtarji najraje videli, da bi otrok do 2. leta samo na joškicah visel. Se mi zdi, da že močno pretiravajo s tem in da se kar naprej zmišljujejo nekaj novega.

Zato je pa najbolje, da delaš po svojem občutku oz. tako, da paše otročku. Pri nas je tudi pediater kar malo škilasto gledal, ko sem rekla, da pri 4 mesecih in pol otroku že dajem kašice. Ja, no, če je bil pa lačen! Naš je imel pri 4 mesecih dobrih 7,5 kg in kako bi se tak otrok najedel samo od mleka???

Zdaj je star 10 mesecev in je praktično vse. Ne dajem mu medu, oreškov, arašidov in stvari, ki so tudi pri odraslih rade problematične. Kravje mleko mu dajem že od 8. meseca, prav tako mlečne izdelke. Pa nima nobenih problemov. Če bi se slučajno pokazala kakšna alergija, mu seveda tiste hrane ne bi več dajala.

Sicer sem pa o tem zadnjič govorila s patronažno, ki je prišla na obisk. Rekla je, da če je otrok že sam po sebi nagnjen k alergijam in če mu določeno hrano začnemo prezgodaj dajati, se bo alergija razvila prej in v hujši obliki. Če pa otrok ni nagnjen k alergijam, pa ni problema, mu pa ne bo nič, tudi če bi mu že pri 1 mesecu dajali ne vem kaj. Ker pa zdravniki ne morejo vedeti, kdo je podvržen alergijam in kdo ne, raje vsem svetujejo pazljivost pri uvajanju goste hrane.

Odgovor na 2. vprašanje: po mojem je res štos v marketingu. Hrano z glutenom izdelujejo zato, da lahko izdelujejo tudi “zdravo” hrano brez glutena in jo kot zdravo hrano prodajajo precej dražje. Poglej na police. Rižolino brez glutena stane več kot 400 SIT, medtem ko npr. navaden čokolino dobrih 300 ali 350.

V glavnem, ni treba preveč komplicirat okrog tega. Delaj po občutku in tako kot paše tvojemu otroku, pa bo še najbolje. Pa ni treba v vsem poslušat zdravnikov. 🙂)

LP!

1. Sicer sem jaz slišala da naj ne uživajo kravjega mleka do 1. leta in ne do 18.meseca. Kar nam je povedala naša pediatrinja je mleko živilo, ki pušča dolgotrajne “posledice” v naslednjih generacijah (alergije, preobčutljivost..) se pravi, da s tem ščitimo naše vnuke 🙂

2. Gluten lahko povzroči preobčutljivost če ga začnemo uživati prezgodaj. Tu ti lahko odgovorim z vprašanji. Zakaj prodajajo sladkarije, čigumije….če pa jih vsi odsvetujejo, ker so škodljivi. Imaš dve možnosti vsak dan doma pripravi hrano zase ali pa pojdi v restavravraciji s hitro prehrano (Lino…), kaj misliš kako se bo počutilo tvoje telo…

3. Sterilno okolje nima nič z alergenimi živili. Alergenih živil pa je vsako leto več zato, ker ne znamo več pridelovati naravnih izdelkov, zelenjava in sadje se obirata nezrelo in se jih umetno dozori na ladjeh… Človeško telo pa ne more tako hitro menjati svoje predelovalne organe na takšna živila. Pa še to, včasih so ljudje jedli, kar je zraslo na teritorialnem ozemlju kjer so se rodili, ker za to prehrano so tudi dojenčki prilagojeni. Tropski otroci uživajo veliko tropske hrane pa jim nič ni…

To je na kratko, sicer bi lahko napisala eno klobaso…..

🙂

Če človek noče ostati neveden, mora kdaj tudi kako “klobaso” prebrat…

Kolk je enim vse težko. Sej je res vse super in fajn če je vse O.K., kaj pa ko se pojavi alergija takrat je pa jok in stok. Ja seveda včasih ni bilo alergij, če so pa sami pridelovali in kuhali. Za otroke je vse instant, ne vem al zase tudi narediš krompir iz vrečke in vse ostalo pogrej in pojej…Po mojem so zato alergije…Kar preberi si prejšnje poste in grisolino itd.Ni problem mleko ampak to da nobena ni omenila da je skuhala klasični pšenični zdrob,vse mešajo gisolino pa čokolino itd. pol je pa mleko krivo:)In na koncu bo razprava še o teži otrok…žal, kako težko je otroku posvetiti čas, ni pa težko dati denar…razmisli…pa saj nimamo otrok da so nam odveč vse minute zanje….in ko se alergija pojavi pol pa kremce, pa ventolini, vzroka pa še vedno ne boste odpravili.(žal še ena klobasa-za tako misleče)

Pozdravček!

Mislim, da mnenje pediatrov o uživanju dloločene prehrane pri dojenčkih (kravje mleko, hrana z glutenom itd….), le ni tako za lase privlečeno oz. tudi ni propaganda živilske industrije…..Sicer pa, pediatri ponavadi dajo samo nasvet in na tvojem je, če ga upoštevaš ali ne……Pri nas smo ga upoštevali 🙂. Naša dveletnica se še vedno doji 🙂…..kravje mleko odločno odklanja…..gosto hrano smo začeli uvajati šele konec petega meseca starosti……s svinjskim mesom in suhomesnimi izdelki ne pretiravamo….Skratka držali smo se načela, da smo vsako novo hrano uvajali zelo počasi in v majhnih količinah……

Veliko veselja z vašimi malčki želim vsem mamicam in atijem 🙂

Mislim (oziroma upam), da nobena mama ni toliko za luno, da bi otroku vsakodnevo pripravljala “umetno” hrano. Ampak za včasih in v zmernih količinah pa po mojem ni nič narobe.

In dejansko pediatri “krivijo” mleko. Zakaj, ne vem, saj so vendar cele generacije Slovencev (in najbrž tudi drugih narodov) ob njem “gor zrasle”.

Hvala za vaše odgovore. Vendar še vedno ne vem, zakaj mleko ni OK, jogurti, skute, kisla smetana pa ja.
In draga Chiara, dobila si popolnoma napačen vtis o meni. Seveda hrano pripravljam sama, sadje in zelenjavo imam večinoma iz domačega vrta, kjer ni nobene kemije. Ampak kdaj pa kdaj pade tudi kakšen rižolino, čokolino ipd. Kolikor vem, je gluten tudi v pšeničnem gresu, ovsenih kosmičih,… In če sem čisto iskrena, včasih ne vem več, s čim bi zgostila juhico ali sadno kašo ali s čim bi pripravila mlečni obrok. Polenta in krompir nam že pri ušesih ven gledata. Kaj naj dam otroku na sprehodu, ko postane siten. Žemljica ali grisin je idealna rešitev, ampak spet vsebuje gluten. Tu so še riževi vaflji, ki pa so spet slani, neslanih pa spet ne dobiš kjerkoli.
Seveda sem se že marsikdaj pregrešila, ampak vedno s slabo vestjo, pa četudi moj otrok v desetih mesecih ni imel še nobene alergije.
Očitno je, da bom res morala prebrati še kakšno klobaso, samo kaj, ko vsako leto pride na trg 10 novih klobas in vsaka omenja najnovejše raziskave. Potem pa poslušam nasvete mamic, ki imajo že malo starejše otroke, potem sem pa še bolj zmedena.
In če res kompliciramo za voljo prihodnjih rodov. Kako pa znanstveniki vedo, kako bo moj vnuk reagiral na kravje mleko ipd?

Da odgovorim na kratko, čeprav se bojim, da so tvoja vprašanja postavljena tako, da boš zopet dobila v odgovor same klobase 🙂 Ok, če hočeš boš že prebrala, če ne pa tudi ne bo hudega…

1. Medicinski znanstveniki so začeli opozarjati pred prezgodnjim uvajanjem kravjega mleka zato, ker so ugotovili, da se je nenadoma skokovito povečalo število alergij, porast črevesnih okužb, obolenj, ušesnih vnetij, astme, bolezni dihal, otroškega raka, alergij, slabše imunosti,… in najhujšega – smrti otrok! Res zelo skokovit porast!

Zakaj ne kravjega mleka prezgodaj?
a. Ker je na kravje mleko alergičen že vsak tretji do četrti otrok.
b. V kravjem mleku med ostalimi sestavinami ločimo dvoje: beljakovine in sladkorje. Otroci so lahko alergični na dele beljakovin, aminokisline v kravjem mleku, do sedaj so jih odkrili prek dvajset (Stigler 1985).
c. Kravje mleko je eden iz najpogostejših vzrok za preobčutljivostne težave pri otrocih in kolik pri dojenčkih. Znanstvene raziskave (Clyne in Kulczycki 1992) so pokazale, da imajo dojenčki s krči, kolikami višji nivo teh beljakovin v primerjavi z »normalnimi« dojenčki. Če mati v svoji dieti izloči kravje mleko, se simptomi kolik močno zmanjšajo – 117 minut dnevno manj joka! (Hill 1995).
d. Uradno priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za kravje mleko in mlečne izdelke pravi:
“Če imate v družini zgodovino alergij, se kravjega mleka in izdelkov iz kravjega mleka preventivno popolnoma izogibajte najmanj do otrokovega drugega rojstnega dneva. Edino mleko, ki ga do te starosti otrok potrebuje je še vedno materino mleko. Če mati ne doji več, naj otroku ponudi prilagojena mleka, primerna za to starost. Sirčke, naravne jogurte in skute ponudimo otroku po devetem mesecu starosti, še bolje pa po prvem rojstnem dnevu, če v družini nimate zgodovine alergij. ” To jaz razumem takole: če vi v družini nimate alergij, lahko začnete tudi prej.
e. Novejše raziskave kažejo, da prezgodnje hranjenje s kravjim mlekom lahko povzroči krvavitve v želodcu in črevesju, vodi do izgubljanja železa (anemije), prevelike količine beljakovin in soli v otrokovem telesu in večjo dovzetnost na alergije na mleko.

Prav zaradi izsledkov raziskav in praktičnih opažanj, se po “novem” (no ja, že več zadnjih let) priporoča uporaba kravjega mleka celo še PO prvem rojstnem dnevu, vključno s spodbujanjem daljšega časa dojenja.

2. Ko sem pred osmimi leti imela svojega pravega otroka, je na kašicah pisalo “po dopolnjenem 4. tednu”, na linotih pa “po dopolnjenih treh mesecih”. Danes na večini instant otroške hrane piše, tudi na linotih “po dopolnjenih osmih mesecih”, še posebej če le ti vsebujejo gluten.

Z znanstvene raziskavami so tudi pri glutenu odkrili, da je večja nevarnost za določena obolenja, če je otrok prezgodaj izpostavljen glutenu. Nevarnost za razvoj celiakije je višja, prej kot otrok dobi gluten. Na policah še danes dobimo svašta, tudi vi lahko izbirate med čipsi, smokiji in zdravim suhim sadjem, podobno je tudi pri otroški hrani. Celiakija ni izrecno dedna bolezen, je pa tako kot pri atopičnem dermatitisu in alergijah: če jo imajo starši, OBSTAJA VEČJA VERJETNOST, da jo bodo imeli tudi otroci.

Zakaj minisrtsvo nima večjega vpliva? Zato, ker dobivajo denar iz proračuna, ki se polni z davki tudi od prodanih živil in segemnt industrije otroške hrane je v tem deležu tudi zelo močno zastopan. Ali vzporedno razmišljanje: “zakaj Ministrstvo za zdravj

Poglej, če otrok dobi sem in tja kaj glutenskega ni prav nič narobe. Zdarvniki svarijo pred prezgdnjim uživanjem prevelikih količin. Tipičen ejdilnik slovneskega desetmesečnika je: za zajtrk čokolino, za malico Fruchtzwerge in sadež za kosilo pire krompir in meso, za malico sadna kašica in za večerjo spet čokolino. Resno! Tukaj je vsega preveč. Če pa otrok sem in tja poje ovsene kosmiče, se pa svet ne bo podrl, saj sluznica v črevesju ne bo preobremenjena s preveliko količino glutena za predelat. To je to.

Kako pa znanstveniki vedo, kako bo moj vnuk reagiral na kravje mleko ipd?

Tako, da so opazovali prejšnje generacije nedojenih otrok, ki so bili hranjeni z živili že po 6. tednu. Zato so se priporočila spremenila (razlaga že v zgornjem postu).

Aha, še razlaga, zakaj ne mleko in ja mlečni izdelki?

Zato, ker tukaj ločujemo dvoje: alergijo na mleko in mlečne izdelke in laktozno intoleranco.

Alergija na kravje mleko in intoleranca na laktozo sta dve zelo različni zadevi. Laktozna intoleranca ni alergija na kravje mleko. Pri lakt. int. telo nima dovolj encimov za razgradnjo mlečnega sladkorja v mleku (kar povzroča največ težav otrokom do dopolnjenega drugega leta). Ljudje z latozno intoleranco lahko brez problemov uživajo jogurte ali določene vrste sire, ker je laktoza v njih že predelana.

Laktozna intoleranca je nesposobnost razgradnje mlečnega sladkorja (laktoze) v mleku. Mleko vsebuje mlečni sladkor – laktozo. Sposobnost predelave laktoze je odvisna od proizvodnje laktaze, encima v našem telesu, ki se izloča v tankem črevesu. Ta encim razgradi laktozo v glukozo in galaktozo. Znane so tri vrste laktozne intolerance:
– prirojena nesposobnost razgradnje laktoze (hypolactasia). Ta je zelo redka, razen v skandinavskih deželah. Povzroča vidno dehidracijo, otrok se počuti zelo slabo in ne napreduje pri teži.
– laktozna intoleranca, ki jo postopoma pridobivamo s starostjo. 70% svetovne populacije se z leti proizvodnja laktaze upočasnjuje, dokler ne prenašajo več mleka in mlečnih izdelkov. Simptomi te vrste laktozne intolerance se ne pojavijo pred četrtim, petim letom otrokove starosti ali celo precej kasneje. Če ima mati lakt. intol. ni nujno, da jo bo imel tudi otrok.
– laktozna intoleranca kot posledica okutne okužbe črevesa.

Uh, ne vem kam mi je ušel zadnji stavek. Popravljam:

Zakaj ministrsvo nima večjega vpliva? Zato, ker dobivajo denar iz proračuna, ki se polni z davki tudi od prodanih živil in segemnt industrije otroške hrane je v tem deležu tudi zelo močno zastopan. Ali vzporedno razmišljanje: “Zakaj Ministrstvo za zdravje ne priepove prodaje cigaret, če so le te tako zelo škodljive?”

Z veseljem sem prebrala tvoj odgovor, vidi se, da se na stvari spoznaš oz. da si morala prebrati že veliko “klobas”, kajti meni ob otroku in vseh ostalih stvareh nekako ne znese.
Z nekaterimi dejstvi se strinjam, nekatere stvari pa se mi še vedno ne zdijo logične. Napisala bom samo moje laično razmišljanje, ti pa lahko vzameš to kot debato.

1. Skokovito se je povečalo število alergij, porast črevesnih okužb, obolenj, ušesnih vnetij, astme, bolezni dihal, otroškega raka, alergij, slabše imunosti,… in najhujšega – smrti otrok! Res zelo skokovit porast!
Po mojem mnenju smo pred 30 leti otroci spili veliko več kravjega mleka, pa teh težav nismo imeli.
2. Na kravje je mleko alergičen že vsak tretji do četrti otrok. Poznam kar nekaj otrok, pribl. 30, in samo eden od njih je bil kot dojenček alergičen na kravje mleko. Po tvojih raziskavah bi v takem vzorcu moralo biti vsaj 8 otrok z alergijo.

Drugače pa si me kar malo potolažila. Ugotovila sem, da se moj otrok kljub kakšnemu linotu občasno in kravjemu mleku, prehranjuje zdravo.

Me pa zanima še nekaj. Moj otrok že od 7 meseca uživa kravje mleko. Do devetega meseca le kot dodatek jedem, od devetega meseca naprej pa ga pije po steklenički. Do sedaj ni bilo nobenih znakov alergije na mleko in tudi krčev nismo imeli. Zanima me, če se ta alergija lahko razvije kasneje ali smo mi glede tega “rešeni”?

Hvala za odgovor.

Surfarka, a ti mogoče veš, zakaj mlečne izdelke JA, mleka pa NE? To meni namreč ne gre v glavo. Ali je na mleko lahko reakcija na skuto pa ne?

****************************************** Izgubljen je dan, ko se nisi smejal.

Glede kravjega, kozjega,… mleka:
(prepisano iz povzetka predavanj primarij Sedmakove iz Pediatrične klinike)

V prvem letu starosti odsvetujemo kravje mleko, saj le-to ni primerna hrana za dojenčka do dopolnjenega 1. leta starosti.
Vzroki:
– vsebuje preveč beljakovin in mineralov, kar lahko povzroči preobremenitev ledvic,
– ima premalo nujno potrebnih maščobnih kislin (npr. dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin), ki so potrebne za normalno rast in razvoj dojenčka,
– vsebuje premalo vitaminov C in E ter joda
– vsebuje premalo železa, ki se slabo resorbira iz prebavil, ob tem pa lahko še dodatno poškoduje sluznico prebavil; posledica je slabokrvnost,
– povečano tveganje za razvoj alergije na kravje mleko.

Moje razmišljanje glede mlečnih izdelkov: Večina teh je fermentiranih ali pa so odstranjene ali dodane določene sestavine. Tudi veliko odraslih ljudi samega mleka ne more uživati – laktozna intoleranca, s skutami, jogurti, siri, pa nimajo nobenih težav. Ti izdelki tudi niso “osnovna hrana”, kot je mleko.
Ta zdravnica je poudarila, da mora biti mleko polnomastno vsaj do 2. leta, če imamo radi svoje otroke.

Meja za gluten je 6 mesecev. Za celiakijo zboli tudi veliko odraslih, ki so imeli čisto normalno otroštvo ob glutenski prehrani. Mogoče pa bi se to lahko preprečilo, če bi ti ljudje kot otroci glodali žemljico malo kasneje…. pojma nimam. Dejstvo pa je, da današnja odrasla populacija ni tako zelo zdrava in brez problemov in tudi naši dedki in babice imajo en kup čudnih bolezni in zdravil, v preteklosti pa so umirali v povprečju mlajši kot danes in vzroka njihovih bolezni in smrti velikokrat niso poznali. Zakaj, zakaj, zakaj…

Lepo uživajte ob svojih malčkih – moj je še v trebuhu!

Nisem strokovnjak, ampak pri iskanju odogovor na tvojim zelo podobna vprašanja sem pri svojem sinu s pomočju literature in izkušenj prišla do takihle zaključkov:

1. Sladko kravje mleko ima mlečni sladkor “nepredelan” in ga otroci težje prebavijo, sploh manjši, medtem ko v jogurtu, skuti, kislim smetani fermentira in ne povzroča več težav, je lahko prebavljiv in ne “dela kisline”. Jaz težave z mlekom pripisujem homogenizaciji, saj po številni poskusih pridem do vedno istega rezultata: če dam mleko od Lj. mlekarn, tisto zeleno, lahko 3.5 ali 1.6 , vseeno, se sine pol ure po obroku mleka, praska kot neumen, dobi droben izpuščaj po obrazu in vratu, čez dobro uro po obroku pa še drisko. Bohinjskega ali mleka od ml. Planika lahko popije na litre, pa teh težav ni, čeprav je še močnejše (3.9%), ni pa homogenizirano. Sama poberem dol najdebelejšo plast smetane, ki jo potem uporabim pri kuhi, malo po malo, vsi pa pijemo tako posneto mleko. Rabila sem dobro leto, da sem prišla do tega zaključka.

Pa še to. “Zeleno” mleko ima rok trajanja skoraj teden dni, medtem ko se mleko teh dveh mlekarn skisa v dveh dneh, če ga takoj ne prekuham. Obe naj bi bili “samo” pasterirzirani. Ob tako očitni razliki v trajanju me ne bo nihče prepričal, da mleko v kartonih ni konzervirano, ker se ga tudi skisati ne da – dobiš eno grenko čobodro. A se je potem za čudit, če so otroci alergični?!

2. Razmišljam povsem enako kot ti. Mene pač ne prepriča špinača s krompirjem iz kakega kozarčka, ki stoji mesece in mesece na polici (niti ne v hladilniku) in na njem ponosno piše “brez glutena”. Fino fajn, ampak to je tudi vse. Pazila sem na gluten do 6. mes in imela obupne probleme z neješčostjo. Menda se vsak naje ene in iste hrane, puste, dolgočasne, otrok pa tudi. Ponujala sem previdno, počasi. Alergij na hrano nimamo v družini, zato sem počasi začela. Kolikor je meni znano, je celiakija prirojena, ne pridobljena, jo pa samo “sprožiš”. Ko sem nekaj pred 7 mes začela ponujati vse, se je tudi apetit počasi popravil. Od takrat dalje sem se držala “starih in zastarelih” načel in do zdaj -tok, tok, tok- se je obneslo.

3. Moje osebno mnenje je, da ne kaže “zob” prehrana z mlekom in takoimenovanimi alergenimi živili, na katerih so zrastle v večji ali manjši meri vse generacije do sedaj. En del krivde pripisujem prepojenosti živil z vso možno kemijo, od pesticidov do antbiotikov in hormonov, drug del pa kampanjskemu cepljenju kar na počez. Otrokov imunski sistem je prvič “zbombardiran” 2. dan po rojstvu! Še razvije se ne, jih že faše. In nato vsake 3 mesece. BUM! Mar je potem čudno, če telo začne “štrajkat” na počez?! Bolj ko se poglabljam v ta cepljenja, manj so mi všeč. Cepljenje samo po sebi ima številne prednosti, rešuje življenja, vendar – kot večina stvari- ob pravem času in na pravem mestu. Pri nas se ga gremo nekako tako, kot če bi s topovi streljali na bolhe. 3-mesečnike cepimo proti HiB, čeprav proizvajalec sam opozarja, da so pri tako zgodnjem cepljenju potrebne potem 3 doze. Medtem ko pri cepljenju po 10. mes zadostuje ena doza. Zakaj potem cepljenje pri treh mes, ko so dojenčki še večinoma doma, niso v jaslih itd????? Ker se cepi kombinirano in je cepivo cenejše? Ni ga junaka, ki bi pa spremljal, kako se imunski sistem 3-mesečnega dojenčka odziva na cepivo, pa 6-mesečnega, pa enoletnika itd itd? Raziskave so se pričele, večinoma v tujini, trajalo bo še nekaj časa, preden bodo prvi res neizpodbitni dokazi na mizi, vendar meni stvari nekako sovpadajo. Aktivno cepljenje poteka dobrih 50-let, toliko časa se vlečejo tudi težave, vsaka nova generacija pa je bolje prehranjenja od prejšnje, vseeno pa manj odporna, manj vzdržljiva, bolj alergična…Alergije se “akumulirajo”, to drži, vseeno pa bomo ob takem porastu alergij naše vnuke hranili – ne vem? – intravenozno ali kako? Stroka pa bo še vedno za vse zlo krivila – mleko!

To so “dognanja”, do katerih sem se dokopala v zadnjih dveh letih ob sinetu. Kakih hudih znanstvenih dokazov zanje nimam, marsikaj še iščem, dopolnjujemo, dograjujem za tale svoj “sum”. Ampak glede na to, da se marsikak znanstvenik že ubada tudi z raziskavami v to smer, mislim, da ni tako zelo “mimo”. Pa še enega načela se držim : raje domače kot “umetno”, tako, kar vem, kaj je notri. Moja priljubljena je: še za avto, ki jih delajo serijsko, pogledamo, kaj nalijemo notri, vase (in v svoje otroke!!!)pa zmečemo, kar nam pride pod roko?!

[url=http://lafemmebonita.com][img]http://image.lafemmebonita.com/c/u506550.png[/img][/url] [url=http://lafemmebonita.com][img]http://image.lafemmebonita.com/c/p506563.png[/img][/url]

New Report

Close