Pa kake maš ti? A si ti dol iz strehe avtomobila na glavo padla mogoče? Kdo nima rad svojih otrok? Morda oče nima rad večkratnega morilca, to se pa itak ve zakaj, al se ne?
Starši smo do svojih otrok strogi, ker jih imamo radi in ker jim želimo najboljše…ko boš to dumela pa ne boš tipkala raznorazne blesarije…se opravičujem, ampak vse je res.

Če govorimo o sovražtvu je prisotna kakšna bolezen tega starša zato ne obsojajmo.Mislim da imamo vsi svoje otroke tako radi,da bi dali svoje življenje.Res pa se spomnim ,ko sem bila majhna je bila ena soseda ,ki je z otroci delala zelo grdo.Kasneje so ji otroke odvzeli ampak kot rečeno je bil prisoten alhohol in bolezen :-(.Jaz razmišljam ,da bi kakšno tako sirotko kar k sebi vzela samo so pri nas tako smešni zakoni.Pomagala bi ji tudi samo kakšno leto,če bi bilo potrebno ali pa do konca življenja.Naj bo takšnih otrok čim manj in seveda takšnih staršev 🙁

sori, ampak…..mojega moža res starši ne marajo
že celo življenje ga zajebavajo, se mu posmehujejo..pa čeprav je ustvaril družino, ima dva čudovita otroka, ženo, stanovanje…priden za delat…

ampak sestra je boga batina, pa dedce menja ko gate, nima nič za pokazat pa skoraj 40 let stara, ona je ful dobra, najboljša…če naredi kosilo, je njena hrana najboljša—
njega nihče ne pogleda, starši so ga skozi tepli, sestro nikoli
sama imam otroke in upam trditi, da moj tast in tašča sina ne marata….in ga tudi nikol ne bosta….

ne vem kako laho do tega pride, toda tako je!

Da ne bomo čisto črno beli, eni otroci so res hudobni. Poznam primer. Tašča naščuvala otroke proti njihovi lastni materi, ker je pač sovražila snaho. Podkupovala jih je z denarjem in dragimi aparati. dobili so vse kar so hoteli, da so le materi nagajali. Otroci so sprejeli igro, ker so jim bile materialne stvari pomembnejše od lastne matere. Odrasli so v katastrofalne materialiste. Zanimivo, mama jih še vedno obožuje in zagovarja, išče izgovore za njihova dejanja. Ne vem, jaz jih ne bi. Bi vi?

Še en, bolj splošen primer, Mištrafovič. Ubil mater in očeta s sekiro, najprej je ponoči poklical mater k sebi, da oče ne bi slišal. Potolkel njo do smrti. Kaj menite, čisto psihološko vprašanje, kaj je sredi noči rekel mami, da je prišla k njemu v kuhinjo? Morda: “Mami, boli me glava, a mi skuhaš čaj?” Ali imate vi kako boljšo idejo?!? Nato je šel še k spečemu očetu v sobo. Potolkel še njega. Nato uprizoril požar in se delal, da je šlo za nesrečo. Dobili so ga. Izkazalo se je, da je to naredil, da bi se dokopal do denarja za zavarovalnino. Je tak pamž vreden brezpogojne ljubezni? Komajda verjetno.

Ne želim posploševati, a ugotavljam, da je možno, da se v nekaterih ljudeh že zelo zgodaj začne v srcu razvijati zloba in to brez posebnega razloga. Pač, karakterna poteza. Morda nekateri starši ne zmorejo hendlati s tem in otroka zasovražijo. Morda pač niso računali s tem, da se jim lahko zgodi, da bodo rodili otroka, ki je izrazito nagnjen k hudobiji. Epilog bi bil, da ne imeti otrok, če se ti zdi, da mu ne boš kos, če bo otrok težaven karakter. V slednjem primeru boš namreč moral biti pripravljen posvetiti celega sebe in še pol, da ga boš dobro usmerjal. To zna pomeniti, da se boš kot starš moral odpovedati tudi svoji karieri, željam, vsemu, da boš 1000 % non stop na razpolago in v popolni pripravljenosti.

Upam, da se motim, ampak zdi se mi, da tudi ne smemo preveč sovražno obravnavati staršev, ki niso v dobrih odnosih s svojimi otroci. Saj so vendarle tudi oni samo ljudje s svojimi pomankljivostmi.

Jaz ljubim otroke, vsi so nedolžni, še nepokvarjeni….Svoji 2 pikici ljubim iz dna duše. v vrtcu, sem vzgojiteljica, jih imam zelo rada. pa se mi smilijo, da imajo nekateri tako kretenaste starše in potem še otroke naredijo kretenaste….

nekoč so me označili za egoistko ker ne želim imeti otrok-češ da gledam na lastno komoditeto. v resnici je ravno nasprotno: ljudje imajo otroke ker se tako pač pričakuje od družbe pa čeprav si jih ne želijo. poznam veliko staršev ki gledajo le nase, otroci pa trpijo. kaj je torej bolje?

Prvi odgovor zgoraj se vedno drzi.
Otroci so osebe in ne narocila iz kataloga!

Tale, malo nizje, neke tasce, me je pa zmotil… “mami oči hvala vama, ker sta garala zame.” Ni cudno, da ne moremo biti v dobrih medgeneracijskih odnosih, ce smo vsi vsem vse dolzni… Izsiljujemo se na osnovi odnosov, ki bi jih morali graditi in plemenititi.

Otroke imamo, ker jih zelimo imeti – torej nam niso dolzni hvaleznosti, da smo jih imeli! In tudi niso dolzni stopati po nasi poti, postati primabalerine in se nam po telefonu prilizovati 2x na dan.

A pa vi nimate raje iskrenih odzivov?

En iskren otroski nasmeh preplaca vse “garanje”.
Vse ostalo je izsiljevanje nezadovoljnih odraslih, ki gratifikacijo iscejo v potrebi po bozanju lastnega ega s strani ljudi, ki jih na kakrsenkoli nacin, tudi z omembo besed ljubezen/druzina/sorodstvo, drzijo v sahu.

Smilijo se mi pa tisti, ki so se rodili nezrelim osebkom in ki bodo velik del zivljenja potrebovali, da bodo sprejeli, da enostavno ni problem v njih temvec v nezrelem “starsu”, ki je “hotel zbirat spol”, hotel “resit zakon”, hotel “nekoga, da se mu klanja do konca zivljenja” ali preferira “tistega, ki mu je bolj podoben”.

meni tudi starsa nikoli nista rekla da me imata rada ali me objela… sploh mama je vedno imela rajse starejsega brata in med nama delala razlike (zepnino je dobival samo on, enako nove obleke itd.) in nikoli se nihce ni ukvarjal z nama, ja imela sva hrano streho nad glavo amapk topline, ljubezni, zaupanja, pogovorov, igre tega ni bilo. saj sovrazila me/naju nista, ampak nikoli se nisem pocutila ljubljene al zazeljene

Zelo žalostno je kar se dogaja v družinah in odnosih. Če že pogledate komentarje se lepo vidijo razni obrambni mehanizmi,s katerimi se “opravičujejo” razlogi zakaj kdo je kar je ali kaj dela narobe. Ljudje a ste že slišali za odgovornost? Vsak jo mora prevzet zase! Na žalost pa dejstvo,kakšnega boš otroka vzgoji takšnega boš imel drži. Noben se ne rodi hudoben, še manj pokvarjen ali sovražen. Okolica, vzgoja in ne izkazovanje ljubezni pripelje do takšnih katastrofalnih odnosov. In ja je katastrofa ko starš ne zna izkazatI ljubezni in je krivično do otok to. Očitno je tudi sam ni bil deležen in zato žal ne ve kaj ljubezen je. Ljubezen ni stroga, ni izkoriščevalna. , ni maščevalna. Sploh pa starševska nebi smela biti takšna. Velikokrat so težave povezane z boleznimi in odvisnostmi, ki jih pri nas še vedno vsi raje skrivajo in ne prevzamejo odgovornosti zanjo. Dajmo morda delat na sebi, si poiskat pomoč, se pogovarjat in ne le obsojati in kritizirati. Otrok je oseba tako kot odrasel in spoštovanje mora priti iz vzgleda, ne ker pač tako reče kdo. Sramota je da se otroci izkoriščajo za lastne frustracije in travme in se jih s tem prikrajša za iskreno in pristno ljubezen. Potem pa pričakuje da bodo še naprej ubijali svojo dušo z namenom, da bi jim starš izkazal vsaj malo ljubezni. Halo? A res je to zdrava pamet? Bodimo človeški in sočutni drug z drugim. Nasilje, ignoriranje otrok ali kaznovanje z odtegovanjem ljubezni niso rešitve! In ja starš je vedno v manjši prednosti v tem kot odrasel, da mora prvi pokazati in dati primeren vzgled!

Našla sem zanimiv blog, ki je verjetno še v nastajanju, saj vsak dan pride kakšna nova objava z delčkom zanimive zgodbe o boju med sinovoma in očetom po ločitvi. Če boste imeli čas in vas tematika zanima, preberite: https://setoresdogajameni.wordpress.com

Starsi nikoli ne pozabite, da ste vi otroka pripeljali na svet in ne on vas. To pomeni- skrbeti za njega celo zivljenje. Otroka moramo pripraviti na zivljenje, biti njegova odskocna deska, mu stati ob strani. Ljudje se ne spreminjamo, ljudje smo celotno zivljenje isti ljudje- samo odrascamo in sirimo svoja obzorja. Imam dva otroka, ki ju preprosto obozujem in ne vem kako lahko nekdo rece,da ima otroke lahko razlicno rad????kaj je to?? Imam pa starejsega sina in mlajso hci- kje je razlika??? Jo ni- OBA STA MOJA. Razlicna pa sta si po karakterju in po spolu- ja in?? Zivljenje ni vedno cvetoce in tudi to morajo otroci enkart spoznati, in je prav v tem trenutku pomembno otrokom pokazati pravo ljubezen starsev. Otroci niste sami, mi smo ob vas, saj smo vas mi na ta svet pripeljali. In ne, ni njihova dolznost skrbeti za mene. Moja dolznost je skrbeti za njih. Jaz sem mama in bom ostala mama do konca svojega zivljenja. Zivim za njih…

Nwm mami se nonstop dere nad mano pa neke mene pa boli srce…pomagite

Mene oči tudi ne mara in me že celo življenje zafrkava, jaz pa trpim. Rrs je grozen in to veste po tem, ker mi je dal ponudbo, da dobim svojo sobo (zdjšno si delim z bratom in sestro ki ju sovražim), če lahko on ustreli mojo psičko. Pomislite kako bi se počutili vi.

Jaz bi mu preklela vse, kar mu je sveto.

Jaz pa mislim da si doloceni starsi res ne zasluzijo o od otroka naprimer moj oce je alkoholik vsak dan prihaja pijan domov ves denar skoraj zagoni v gostilni ko mu zmanjka tam pa hodi po hisah da pride do alkohola ze dvakrat so mu vzeli ispit in ga je z pomocjo odvetnika dobil nazaj sama skrbim za vse odkar je mama umrla ker je tudi trpela in naju je z deset letnim bratom takrat pustila za radi vsega tega sem mora skrb prevzeti zanj nekako jaz skratka hocem povedat to vsa nabava je moja poloznice placujem sama hiso koliko lahko vzfrzujem jo tudi sama a oce ko pride domov me zmerja z kurbo kuzlo grozi nama kako naju bo pobil glave odsekal nekajkrat me je ze hotel zabosti pa sem se izmaknala nimam kam it ker nimam partnerja in brata ne morem samega pustit v tem peklu ker bo unicen kot jaz ne hodim ven ne hodim nikamor razen v sluzbo trgovino posto in domov delat in se vedno sem za lastnega oceta vsak dan kurba prasica kuzla vse kar je mozno in to je potem oce ni mi jasno pa to kako tako vrli psihologi niso ugotovili kaksna psihicno motena oseba je ker je moral it na zdravniskega da je dobil ispit za avto nazaj .jaz pa enostavno ne vem kaj naj bojim se in to mocno da bo slej ali prej meni ali bratu naredil najhujse najbolj zalostno pa je da vsi policisti vedo za to gostilno kjer se zbira pa ne ukrenejo nic pustijo da se pijani vozijo okoli to ti druzina z otroci ja 🙁

Obujam temo iz naftalina….Sem sicer že odrasla, žal trenutno živim pod streho staršev…Z mamo kar gre, občasno nestrinjanje, ampak se znamo pomenit, izrazit mnenje, vema kaj lahko pričakujeva druga od druge. Normalno.

Fotr pa….Zakaj starši ne marajo svojih otrok? Ker so nezreli, čustveno nezreli, nezadovoljni s sabo in ne sprejemajo odgovornosti za lastno življenje. In pri 60+ letih še ni dojel, da je sam odgovoren zase, za svoje srečo, zadovoljstvo, čustva. Nihče drug, kot on sam. Nobena bolezen ni izgovor za sovražno nastrojenost. K terapevtu pa noče, ne rabi. Ker on je gospodar….bolj slabe sorte sicer. Ampak ja…Nagaja mu ego, bil je pa opozorjen, da bo čez čas lahko potreboval pomoč, pa je od mene ne bo dobil. Za tako obnašanje je dobro samo potegniti črto, popolnoma.

In ker sem sama odgovorna zase, delam na tem, da si povečam dohodek in oddidem od skupne strehe. Do takrat pa-uporabljam razne tehnike, da negativno energijo odstranjujem, blokiram, da uživam v dobri družbi in sem čim manj pod skupno streho, samo kolikor je nujno. Dom temu ne morem reči….ah ja. pa svoj futer si sama nabavim, on bi pa še žepnino imel od mene…pri minimalni plači.

Ljudje se preveč avtomatično odločajo za otroke, ne da bi se vprašali, če si jih sploh resnično želijo in kaj so jim zmožni dati. za otroke se odločijo, ker se tako spodobi, ker je to normalno, običajno, ker so pač poročeni, odrasli in je zdaj čas… Ni pa bistva, vpogleda vase, v presojo lastnih sposobnosti, želja… Potem je še tale tabu, da ima veliko žensk enega otroka raje kot drugega, česar si zaradi družbene sprejemljivosti nočejo priznati, čeprav se čuti… Nihče niti ne razmišlja o tem, čeprav je tako pogosto…
V življenju sem videla že ogromno vzgojno zanemarjenih otrok. Bolje bi bilo, če bi se za starševstvo odločali le tisti, ki so tega res sposobni. Tako kot obstajajo materinske šole pred otrokovim rojstvom, bi morale obstajati obvezne starševske šole…

se najdem v tvojem zapisu.pa kdo bo zdaj gozd rihtal,ko imamo punce pa traktor vozil pa njive obdeloval…

Tako..
Govorute da so otroci samii krivi…pa sploh nismo…..npr..jaz vse nardim doma…pa me starsi ne marajo…oz. Sovrazijo…..vcasih se vprasam zakj sem sploh na tem svetu….zakj sm se sploh rodila…in niam odgovora….sploh nwm zakaj me starsa ne marata….pomoje da ce bi umrla….bi bli srečni brez mene….velikrat mi oce rece da si ne zasluzim sreče, da si ne zaslužim hrane ki jo pojem…da nikol nebom mela nc….da bom vedno prisklednik…..nwm zakja mi take…govori….vem da me nikol ni imeu rad… Nikol me ni vprasau kako sm se mela v soli…nikoli ni sel v solo…in meu skrbi za mene…..nikoli…mi ni reku lahko noč…dobro spi….NIKOLI….najbols da ne pridem vev domov…
Saj nisem zazeljena…nisem….

Jaz imam enak problem. Od otrostva nisem smel nic niti rec niti izbrati. Pac edino veselje mi je bilo sola in ostajanje v solski knjiznici po soli. V Oš so mi se hodili na rodoteljske ceprav nisem imel tezav so mi vedno govorili budala, crna ovca druzine, gnoj …. pac marsikaj. Ucitelj telovadbe je opazil, da sem dober pri nogometu in bi ga moral trenirat sam me niso hoteli prijavit. Brat je vse to lepo imel .. placevali mu sportne dejavnosti in vse ostalo. Na valeto mi niso prisli niti mi kako obleko zrihtali ali cevlje , pac sam sem bil na valeti kot, da je bil normalen dan. Nimam niti slik. Na srednjo solo sem se sam vpisal in 4 leta mi noben niti na roditeljske ni prisel. Pac solo sem sam brez tezav naredu ampak zdaj na maturi nisem niti bil ker spet nihce ni zelel pri sam sem pa si z studentskim delom bil kupil mal lepso obleko, ki je ostala ne uporabljena. Ko sem se prijavil na fax sem skoz bil kritiziran, da nisem za fax, da sm budala kljub temu da sem srednjo solo brez tezav naredu da sem na matuti imel5,4 ocene. Ampak tuki se zacnejo tok kritike da pustim fax zacnem delat ampak od tega denarja nisem imrl nic koristi… potem se po nekem casu vpisem na visjo solo in spet krizike in trudil sem se ampak mi ni ratalo ker ko so vedeli da imam izpit so se prav trudli bit glasni. Skoz sem pomagu na njivi, pri hisi ampak nikoli nisem bil dober…. pri 29 delam za minimalca in sparam, da grem stran ampak to gre pocasi. Ne pijem, ne kadim, nikoli nisem imel tezav z policijo ampak moj brat je vse to imel pa so mu pomagali da gre na svoje, ce je naredil kak prekrsek so oni placali … pa vedno ko kdo pride ga hvaljo in mene pljuvajo in najhujs je da ko sem imel eno sluzbo kjer je bilo tok povezano z faxom da sem delu kar me veseli. So me tok napadali da sem zivcen hodil na visjo in v sluzbo da sem dobesedno zaradi tega kar se mi je dogajalo pregorel psihicno in bil tud pri psihologinji in so mi se govoril da so imeli prav da sem budala …… brat ima otrokr in vsi me imajo rad ampak tud otroke ucijo da me sovrazjo….. in ko ti govorijo a je lepo bit sam in vse sam se mi posmehujejo lastni starsi…. sam se kljub temu da so bile moznosti za normalne veze nisem upal vec it do te mere da bi potem se kdo z mano to dozivlju niti da bi imel otroke in bi se nad njimi enako ce bi jih kdaj pustu njim ….