zakaj ne maram spolnosti?

Stara sem skoraj 22 let in še nikoli nisem imela spolnih odnosov ali kakršnih koli telesnih stikov. Kljub temu, da sem bila že nekajkrat v življenju zelo srečno zaljubljena in tudi hodila s fanti, pa nisem nikoli želela telesnih stikov z njimi, zaradi česar so vse zveze razpadle. Ne morem si predstavljati, da bi se me kdo dotikal. Nekajkrat sem že razmišljala, ali nisem morda homoseksualna, vendar sem ugotovila, da me ženske sploh ne privlačijo. Nekako se mi zdi, da od ljudi hočem le prijateljska čustva, če pa oni želijo kaj več, se takoj odmaknem. Ne razumem, kaj je narobe z mano, saj nisem nikoli doživela kakšne negativne izkušnje (posilstva ali nadlegovanja). Včasih sploh ne morem iti ven, saj vem, da me spremljajo moške oči in me opazujejo kot žensko in ne kot človeka oziroma nekoga, s katerim se da pogovarjati. Kaj je vzrok za takšna čustva z moje strani? Bom sploh kdaj lahko imela normalno zvezo z vsem, kar spada zraven?

Spoštovana Manca,
menim, da pri vas ne gre toliko za averzijo do spolnosti same, saj le redki sploh ne poznajo samozadovoljevanja ali polnaključnih praktik, ki prinašajo spolno vzburjenpost, ampak da gre predvsem za strah pred izgubo distance, ki vam je potrebna za ohranitev notranje trdnosti.Običajno se to pojavlja pri nezaupljivih, po pravilu inteligentnih ljudeh, ki svoje mehko čustveno jedro skrivajo pod čvrsto lupino.Varno počutje ob dotiku je treba vaditi, najenostavnejša vaja je rokovanje, bolj komplicirana ples.Oboje še nima nujno neposrednega spolnega obeležja, je pa bližnica do uspeha.Zavedanje dejstva, da okrog sebe ustvarjate preobsežno distanco, vam bo omogočilo, da boste prostor, za laterega zdaj mislite, da brez njega ne gre, najprej registrirali,nato iznerili in končno počasi začeli zmanjševati.Najelegantneje gre to v tečaju senzitivnega treninga,ki poteka v skupini in jo vodi strokovnjak.Glede tečaja se pozanimajte na Visoki šoli za sociologijo.Ko boste izgubili strah pred bližino, pot k veselju do spolnosti ne bo več dolga.
Strah pred distanco lahko ublažimo z različnimi farmacevtskimi pripravki zelo hitro, ne pa dokončno, anksiolitična zdravila pa pogojno povzročajo odvisnost.S svojim psihiatrom se boste dogovorili za najmanj škodljivo varianto.

Pozdravljeni,
tud jaz imam problem, vendar na to tema malce drugacen.Stara sem 18 let in sem skupaj s fantom vec kot leto dni. Na zacetku je bilo vse lepo in sva imela veliko spolnih odnosov, scasoma pa zmeraj manj. Meni osebno je bolj pri srcu oralni seks, ker se hitreje vzburim, je bolj nedolzen in edino tako dozivim vrhunec, sicer sva veckrat poskusala, da bi ga dozivela med sexom in ko je koncno uspelo tud ni prineslo nekega veselja, ker ni bil tako lep kot pri oralnem.
Spolnih odnosov se povecini izogibam, ceprav vsaj 5x na mesec fantu ustrezem, ampak to je njemu premalo, saj vem in tudi osebno me zelo moti, da mi sex ne disi. Kot prvo me zmeraj na zacetku boli in zato dobivam obcutek, da imam premajhno noznico, kar pa prakticno ne drzi, ker je noznica prozna in se raztegne do neke mere, saj scasoma bolecine prenehajo, ampak pojavi se nov problem: najbolj mi ustreza misionarski polozaj, ker je najmanj bolec, kar me zelo moti, saj je potrebno biti pri sexu izviren, drugace postane dolgcas, vendar me v vseh drugih polozajih boli, imam obcutek, da mi penis pritiska na maternico in od tod vzok bolecin….velikokrat pa se mi zdi, da je vse psihicnega izvora, sploh to, da ne cutim zelje po sexu. Fanta imam zelo rada, zelo me privlaci, vendar velikokrat dozivljam depresije in strese,ze najmanjsa stvar me spravi iz tira in mi vzame voljo do zivljenja. Zdaj hodim psihologu, vendar zaradi druzinskih in ne spolnih problemov.
Pred kratkim pa se mi je tudi zgodilo zelo grda stvar, ki me je se bolj odvrnila od sexa.
Z druzbo smo sli ven in ko smo se dobili, sem objema mojo prijateljico, v tistem je prisel mimo vec kot 50-letni vinjen moski in me je cisto mimogrede in tako ogabno otipal, da sem skoraj znorela, ko sem se zavedala,kdo je to storil,v soku sem ga preklela, clovek se je obrnil in ce ne bi hitro odsla, bi me premlatil, je pa zato napadel mojega fanta in potem je jeza v meni se bolj narastla, ker v njem ni bilo niti najmanjsega obzalovanja, je v meni zavrelo. Tisti dan sem se grozno pocutila, strah me je bilo vsakega starejsega moskega in njegove blizine, pa ceprav so samo dohajali mimo. Zapopadel me je jok in imela sem obcutek, kot da sem v preteklosti dozivela neko negativno spolno izkusnjo, vendar se ne spomnim, da bi se kaj takega zgodilo. BIla sem depresivna in prestrasena in sovrazila sem vse, ki so me pogledali, najraje bi jih ubila z njihovimi pohotnimi pogledi vred. Se naslednji dan sem se tresna ko sem ob popolnem dnevu hodila po mestu obkrozena z neznanimi obrazi, pocutila sem sem zmedeno in izgubljena, zdaj je ta strah ze toliko izginil, da se lahko odkaj sprosceno sprehajam. Vendar se zmeraj spomnim na to, ce se me fant dotakne ravno tam, kjer me je prijel ta …….in mi mine do intimnosti. Kaj menite vi?
havala za odgovor
s spostovanjem
mojca

Spoštovana Tjaša,
očitno ste med tistimi,ki spolno življenje pojmujejo pretežno šablonsko, se pravi menijo,, da za pravi spolni odnos veljale takšen ali drugačen predpisan položaj in čeprav veste, kakšno ravnanje vas najbolj vzburi in vas privede do orgazma, pri njem ne vztrajate.Ker ste spolnost asociativno povezali z nasiljem in mora ta predstava nekoliko zbledeti, priporočam začasno vzdržnost.Kdaj je bo dovolj, boste presodili sami,vsekakor pa se v začetku lotite le tistih nežnosti, ki si jih boste ves čas vzdržnosti najbolj želeli.

Najprej se vam lepo zahvaljujem za odgovor. Dodala bi le to, da nimam nobenih posebnih problemov z rokovanjem in plesanjem. Pogosto v kakšnem klubu zaplešem s kom, in se ne počutim neprijetno. Neprijetno se počutim le, če me moški osvaja tako, da ga moram pravzaprav odriniti, se pravi, če je preveč vsiljiv in če vem, da me gleda kot žensko, se pravi vidno ocenjuje in opazuje. Rada imam bližino ljudi, za katere vem, da me nočejo kot žensko, ampak kot prijateljico, saj jim popolnoma zaupam.
Manca

New Report

Close