Pozdrav vsem. Tukaj sem prvič in imam eno vprašanje oziroma prosim za vaše mnenje, spoštovani sočlani. Zakaj smo partnerji tako različni azakaj ljubezen tako lepa in istočasno tako zakomplicirana? Že zguljeno vprašanje, boste rekli. Mogoče res, a vsakega spet preseneti, ko doživi kaj takega. No, če pogledam s svojega vidika, je že tako.

Z mojo punco hodiva skoraj 2 leti in se imava zelo rada. Delava v mojem kraju v isti poslovni stavbi, v različnih firmah. Prvo leto je bilo pravljično, tako lepo, malo skregala sva se samo enkrat. In takrat sem začutil, da bi rad z njo tudi živel in bil “do konca”, kot se reče. Je nekoliko starejša od mene in ima od prej tri otroke (19, 20 in 22 let, še brez šole) ter skrbi za njih in starše. Lahko bi se preselila k meni ali pa bi si ustvarila nov dom, vendar zaradi tega to ni možno. Jaz pa bi se skupaj z njimi počutil utesnjenega (nikoli miru, vedno gužva) in bi se bolj kot njen enakopravni pravi partner počutil nelagodno, ker pri hiši ne bi imel kaj dosti besede. S tem, da vsaj zaenkrat ne bova živela skupaj, sem se sprijaznil, si jo pa želim videti čimvečkrat, vrecimo vsaj 3-krat na teden. Je čudovita in privlačna ženska, zelo skrbna, dobrega srca in uživa, ko pomaga in dela za druge. In istočasno zelo družabna, zelo rada je z družino, nasmeji in pritegne tudi vse v službi. Jaz nasprotno od tega najraje preživljam čas z njo in najbližjimi prijatelji, v preostalem času pa rad odkrivam in potujem po Sloveniji in se poglabljam v kake raziskave in knjige. Tu se je pojavil problem. Zaradi njene skrbi za ostale, dela v službi in njene družine se vidiva za moje pojme premalokrat, navadno 2-krat, včasih 1x, redkeje 3-krat na teden. In to so navadno popoldnevi in večeri, redkeje cel dan. Pa še takrat marsikdaj nisva sama. Zadovoljna je, če skupaj sediva v krogu družine, ampak jaz pa se nisem v njo zaljubil zaradi njene familije ampak zaradi nje same. Jo pogrešam in si jo želim, ona pa tega niti ne opazi v svoji vnemi za vse ostalo. Vsak večer se pogovarjava po telefonu, a včasih mi to ni zadosti. Rad ji tu in tam pošljem tudi kak SMS, pa navadno nima časa odgovoriti.

In zadnje čase se zaradi tega večkrat prepirava. Najhujši spor sva imela pred nekaj dnevi. Ker uživa v službi, se pogostoji smeji s svojimi sodelavci in marsikdo jo kliče “”srčica “, “moja ljubica”, ona pa jih smatra za krasne kolege. Pravi, da je to v šali in to me do nedavnega sploh ni motilo. A potem me čudi njeno obnašanje, ko se slučajno vidiva na parkirišču pred stavbo. Pogosto so zraven kaki sodelavci in takrat me ne upa prav pogledati, čeprav vsi vejo za naju. In drugače sploh ni sramežljiva, je prava škorpijonka, vsakega obvlada z besedami. Tako jaz, ki je nisem videl že nekaj dni, iščem njen pogled, ona pa na hitro reče “adijo” in skoči v avto. Pa ve, da se spet ne bova videla nekaj dni. In je tu prepir. Ona pravi, da ne razumem, da se ona v službi in tudi na parkingu obnaša profesionalno in da ni prostora za kazanje čustev. Torej sem rekel, kako bi ji bilo, če bi na njeno “profesionalnost” s sodelavci odgovoril z enakim in si našel svoje “ljubice”. Najprej ni odgovorila, a je potem dejala, da bi bil to za njo v tem primeru flirt, zato, ker jaz preprosto nisem taka oseba kot ona in sodelavci, da bi se znal šaliti. In je mnenja, da ne poznam heca med kolegi, sem asocialen, mislim samo na sebe, imam preveč časa, nobene odgovornosti, ne znam uživati v svetu…

Ob takih besedah včasih ostanem skoraj nem. A obadva sva ponosna in trmasta, težko odpuščava, še težje pozabljava. Torej se je pravljično prvo leto spremenilo v popolnoma nasprotno tečno drugo skupno leto. Ta prepiranja naju uničujejo. A ne glede na vse se imava resnično rada. Take ženske kot je ona, še nisem srečal.

Glede na vaše izkušnje prosim za nasvete, kaj narediti, da nama uspe priti do “tretjega leta” in nekako polno zaživeti. Hvala!

Ken

Vsak v odnosu si sam postavlja meje, ki jih je pripravljen tolerirati. Vaša punca očitno potrebuje to dodatno pozornost, ki po mojem mnenju presega »profesionalno« pozornost. Punci je to očitno všeč in v tem kar uživa. Načeloma s tem ni nič narobe, težava je, ker to moti vas. Ne bi razpravljal o tem, koliko je to upravičeno, saj o tem ne more presojati noben drug razen vas. Za vas bi moralo biti predvsem pomembno, kaj ob tem občutite in mislite sami. Mimo tega očitno ne boste mogli, zelo verjetno se bo vse skupaj še zaostrovalo. Če to drži, potem imata samo dve možnosti. Ali punca omeji to »profesionalno flirtanje« ali pa boste vi morali razmisliti o smislu takega odnosa. Dejstvo je, da z obnašanjem punce, predvsem pa njenim odnosom do vas, niste zadovoljni. To močno vpliva na vajin odnos, zato se je o tem treba pogovarjati. Odkrito, pristno in hkrati strpno in spoštljivo. To je daleč najboljši način, da vajin odnos naredita bolj zadovoljujoč.

Priporočam, da si preberete še naslednje podobne teme (v oklepajih so direktni linki):

http://med.over.net/forum5/read.php?140,5137227 (Kaj je iskren pogovor)
http://med.over.net/forum5/read.php?140,5428945 (kako se pogovarjati in biti pristen)
http://med.over.net/forum5/read.php?140,5747002 (partner se ne zna pogovarjati o čustvih)
http://med.over.net/forum5/read.php?140,5932331 (strpnost in pristnost)
http://med.over.net/forum5/read.php?140,5653841 (zakaj se kregam-o)

Lepo vas pozdravljam