Stotka, ti ta naziv že imaš! Mangartsko sedlo, aaaaa?
Kok časa si rabila za gor, od kod si štartala?
Mamamia, Mangartsko sedlo………dobra si! Torej, stotka, na Vršiču si tud bila, predpostavljam?

Ne na Vršiču nisem še bila (s kolesom).
Na Mangrtskem sedlu pa dvakrat. Enkrat smo štartali pri trdnjavi Kluže (to je še preden prideš v vas Log) Drugič pa….joj sem pozabila kako se reče-tam kjer so zdaj naredili nov most in gre cesta naprej v Italijo..
Časov pa ne vem, ker imam s sabo vedno fotoaparat in se ustavljam kjer je kaj lepega in vrjemi tam sem se veliko ustavljala. Če boš imela možnost, ti priporočam. Sicer je kar dolga turca a ni kakšnih ubijajočih klancev. Razgledi pa fenomenalni.
Sem pa tudi ene15 kg manj sabo vlekla. A mi je moj reku da bova letos tud šla. Se bomo še mal potrudil da bo manj “prtljage”

Zdej sem začela premišljevat, da bom (zarad hrbtenice) šla v toplice. MEN PA NOBENE KOPALKE PRAV. Pišuka, pa še vse te moje špehe bom okol kazala. Res me nima it.

lp

Ni ubijajočih klancev…..no, to je že obetavno :-))
Jap, za kolo je ključna teža in zato jaz sedaj hujšam, ko bo kil občutno manj, pa še bolj inteziven trening.
Toplice? Bazen, masažica, vse na easy……..ooooooooooo, lepo!! Pa koristno za tvojo hrbtenico tudi. Skratka, sami božji plusi. Ne obremenjuj se glede kopalk, ja, najdi nekaj v kar se boš lepo stlačila. Sicer pa boš v vodi ali pa zavita v kakšno brisačo, pa je.

Dobro jutro!
Kako ste kaj? Petek je, podaljšan vikend, jupi!

Legica,
moram se javit, ker sem zasledila svoje ime na seznamu. Zelo pohvalno, da tako misliš na vse nas. Verjetno pa poznaš razlog, zakaj nas je čedalje manj prisotnih na forumu. Trenutno sem še vedno na -4 kg od 04.01., ampak nekako mi ne gre in ne gre. Vsak dan so prekrški in vsak dan se zaradi njih obremenjujem. Zvečer sklenem, da jutri pa res ne bom več in sem trdno prepričana v to do naslednjega popoldneva (v službi je še kar OK). Potem pa se spet vse poruši. Pa tako voljo sem imela ….ne vem, kam je šla. Te moram pohvalit (in ostale, ki ste tu), da se še vedno zdravo prehranjuješ in telovadiš. Upam, da se bo kaj tvoje volje preselilo še name.
Pa lep da želim vsem…in seveda lep in uspešen vikend (bo malo daljši, a ne)

Debelinka77, živjo!!!
Poglej, 4 kg si dala dol, v enem mesecu, to je super rezultat! Zato si lahko zadovoljna.
Sedaj pa glej lepo naprej. Prekrški? Kdo jih pa nima! Seveda tu pa tam, če jih pa vsak dan pa premisli, kaj je narobe. Mogoče čez dan premalo poješ, pa te proti večeru zvije? Mogoče velja npr. skuhati nesladkani kompot s 3 rozincami notri in v času krize in tavanja po kuhinji pojesti eno skledico? (to je moja zmagovala rešitev, namreč) Pop ali zvečer kej migat, tako da se odfokusiraš stran od hrane?
Debelinka77, predlagam ti, da vsak dan najdeš 5 min za tale forum, napiši kaj ješ, koliko migaš, kako ti gre. To ti bo postala neka obveznost in hkrati spodbuda. Seveda vse vemo, da ne bo lahko. Ne bo. A odločile smo se, željo imamo, cilj je določen. Tule na forumu si lahko pomagamo.
In veš kaj, Debelinka77, nhe pusti se ujeti v krog slabe vesti. Začneš, podležeš, slaba vest, spet volja, nato obup, iz dneva v dan……temu se reče samotrpinčenje. Tega pa ne bomo delale! Če ti kakšen dan zapašejo npr. piškoti, pojej jih S STILOM. Lepo na krožniček, za mizo, zadovoljni nasmešek in hammmm. Psiha je važna, res. Ne se maltretirat! Rada se imej!
Evo, sedajle ti pošiljam celo gomilo dobrih želja, ujemi jih (že letijo)!

Debelinka77, zelo fajn, da si se kljub vsemu javila. Praviš, da si dala dol 4 kg (kar je super!) zdaj se ti pa spet vse ruši … Koliko časa se ti pa to že dogaja?

In kot je že Legica rekla … Punce, tudi če vam ne gre, spregovorite o tem! Mogoče vam bo prav to pomagalo, da se spet sfokusirate na svoj cilj. Jaz zase vem, da mi zelo koristi, če vsak dan pridem sem, tudi če se samo pofočkam. Tukaj smo se zbrale, da bi si delile izkušnje in podporo. Ampak tega ne moreš dobit, če si tiho, če ni komunikacije … Oglašajte se, zaradi vseh nas.

Torej, meni bi bilo krasno (in tudi lažje, priznam), če bi tale forum vscvetel in oživel, bil odziven in dinamičen. Pa če kile stojijo ali ne. Če kdo športa ali ne. Je vseeno. Druži nas ista želja.

Dober dan!
Moj tehtalni dan! Glede na to, da skoraj nič ne gibam , razen taki “izi” sprehodi, sem kar zadovoljna: -1kg. v enem tednu.
Drugače mi pa forum zelo pomaga, ko se mi zdi, da vbi nekaj jedla, se usedem za računalnik z politrskim kozarcem vode, vas preberem. In vrejemite mi, da lakota mine. Malo zato, ker me nasiti voda, pa še ve mi date voljo.

Debelinka, raje dopoldne kakšno reč več pojej, kakšno sadje ali jogurt. Pa še ena moja “fora”, ko sem zvečer lačna,si pripravljam jedilanik za naslednji dan. Ob pravem čaju ali vodi.
Sicer pa nikoli nisem “lačna”, ampak samo mislim da moram nekaj žvečit.

lp stotka

Res lepa hvala vsem trem za tako vzpodbudo. Res ne vem, da sem lahko tako obupala. Ampak vas bom res imela v mislih in se javim v torek . Ker bom imela to nalogo, da se vam v torek javim in napišem, kaj sem pojedla, bom morala res paziti, kaj jem…..da me ne bo sram pred vami. No, saj hujšam zase, ampak vseeno ni fajn napisat, da sem jedla odojka in pečen krompir, za sladico pa 3 kose jabolčnega zavitka, a ne

……….vse skupaj pa zalila z litrčkom rujnega .-)))))))))

Ja, maš prav, točno ta efekt je dober. Pod pogojem, da vseeno vsega tega ne poješ in potem ti je nerodno in se v torek ne javiš. Evo, pa bi bili spet brez tebe!!! Skratka, javi se v vsakem primeru .-)

Mah daj, pred nami te pa res nima bit kaj sram! Verjemi, da ne počneš nič takega, kar ne bi me vse že stoinstokrat dale skozi. Tudi tale: “Jutri pa res začnem,” nam je vsem prekleto blizu! Čez dan se še nekako držiš, zvečer ti pa vse dol pade … Jaz osebno lahko komot rečem, da sem se najbolj zredila prav od teh “zadnjih večerij”. In pri tem je mogoče še najbolj smotano to, da ob njih sploh nisem uživala, ker je bilo vse skupaj povezano s toliko slabimi občutki, da je groza … Lepo te prosim, kdo pa ob tem ne bi obupoval!
Dejstvo je, da je najtežje presekat s temi našimi vzorci in enkrat zares začeti. Ampak potem ko prideš čez ta prag in vzdržiš teden, dva, tri, štiri, potem postane lažje (razen če si na kaki preveč drastični dieti). Bolj zdrav način življenja lahko hitro pride v navado in tudi sama zavest, da nekaj počneš zase, daje ful dober občutek. Veliko lažje je vztrajati v nekem konstantnem tempu, kot pa padati in se pobirati in vsak dan znova zbirati voljo za pot naprej. Poskusi spet ujeti korak in vztrajaj z nami! Pa ne čakaj do torka, če ti bo težko. Če te bo vleklo v hrano, se oglasi že zvečer. Ali pa se vsaj spomni na nas. 🙂 Na vsak način, bodi dobra do sebe in drži se!

Pa menda ja!!!!!!! Klobuk dol pred tem tvojim ciljem! Carica si pa za moje pojme že itak, glede na to, koliko vzdržiš.

Sej ne vem, če mi bo ratalo priti čisto do gor. A šla bom.
Do takrat moram zgubit 20 kg, pa seveda kondicijo dvignit. Drugače pa, sem videla kakšni modeli rinejo gor………ni to sam za kitaste 25letnike, ampak celo stare mame se zaženejo, prilezejo do gor, pa hop čez do Soče…… :-))

Skratka, če boste septembra videli eno zadihano še vedno obilno bitje z rdečo faco, ki vrti pedalca na 1 in ni oblečena čisto po zadnji kolesarski modi……..jap, to bom jaz :-)) Mi lahko iz avta podate eno plastenko vode, prosim, hvala.

;-))))))

Ha ha, Legica, po moje lahko ti eno tako varianto izvedeš že kmalu potem, ko bo sneg skopnel. Septembra pa, če se bomo ravno peljali mimo, boš gotovo dobivala predvsem občudujoče poglede.

No, danes pa res uletavam sem, vsakič ko najdem 5 minut za premor …
Hotela sem še povedat, da se tudi jaz ubadam z raznimi dvomi in kiksi in tako …

Kar se dvomov tiče: vedno znova ugotavljam, da mi ne paše jest zjutraj navsezgodaj. Vem, da zajtrk zelo priporočajo, ampak po drugi strani se mi zdi pa malo brez veze, da bi se silila s kalorijami, ko mi ni do tega. Če se potrudim in zjutraj ob sedmih ali pol osmih pojem npr. 2,5 dcl navadnega jogurta z dvema zvrhanima žlicama namočenih ovsenih kosmičev (+ malo narezanega suhega sadja in oreškov), se mi zgodi to, da sem že ob devetih spet ful lačna. Če pred službo ne jem, pa tja do desetih sploh ne čutim lakote. Potem ta isti obrok pojem šele takrat, z veliko večjim užitkom, ob enih pa itak sledi kosilo.
In tudi pri številu obrokov ugotavljam, da težko sledim nekim splošnim smernicam. To, da bi vsake 2-3 ure pojedla nekaj malega, mi ne ustreza najbolj, ker v tem primeru, kljub temu da ves čas nekaj grizljam, nikoli nisem zares sita. Raje pojem tri poštene obroke na dan in eventuelno popoldne kakšno jabolko ali pomarančo, če sem lačna. Zaenkrat mi kar gre, sem pa še vedno malo v dvomih, ali lahko zaupam svojim instinktom.

Vidim tudi, da je zame res zelo zelo pomembno, da kosila in večerje splaniram vnaprej. Včeraj si kosila nisem in sem kar vmes na poti na sestanek skočila še v trgovino. Lahko bi izbrala polnozrnat vegetarijanski sendvič ali kaj takega, pa so mi seveda takoj pod nos skočili mali sirovi bureki … Ok, sem kupila enega in si tega kasneje tudi nisem preveč očitala. Ampak je pa v bistvu trapasto, da sem tako ‘dobroto’ pojedla v takih okoliščinah – sama, na mrazu, kar sredi pločnika. Sploh mi ni kaj prida teknilo. :S

Debelinka 77 ne obupaj, nisi edina, ki kiksaš. Jaz zaradi kiksov ta teden jutri ne bom stopila na tehtnico. Pa niso to bili neki tako veliki kiksi, nisem se prenažirala, tudi sladkega ni bilo, vem pa, da ni bilo toliko manj kalorij, da bi na tehtnici bil minus.

Odločila sem se, da spet malo bolj radikalno posežem v kalorije te tri dni, ko bomo doma in se potem stehtam v torek zjutraj.

Živijo!
Debelinka 77 – pozdravljena spet med nami. Super, da si se “premagala” in se ponovno oglasila. Če si kaj brala naše poste, si pravgotovo videla, da sem ga tudi jaz “biksala”, da se nisem ravno pogosto javljala. Ampak, ko sem se odločila, sem se spet oglasila, priznala grehe (ja je bilo težko!) in sedaj sem tudi jaz spet tukaj. Tudi jaz sem se bala, da je vsega konec, ampak ko sem se spomnila na dosežen (čeprav majhen) uspeh, h kateremu je pripomogel tudi ta forum in vzpodbude “sotrpink”, sem si rekla:”Če sem lahko bila nekaj časa “pridna”, ni vrag, da ne morem biti taka tudi naprej. Uspelo mi bo!” In tako sem se ponovno oglasila tudi jaz. Rezultat? Sedaj sem spet začela izgubljati težo, imam sicer kakšne grehe, ampak si rečem: “To je bilo to, sedaj pa ga danes nič več lomit.” In potem se greh na tehnici mogoče naslednji dan sploh ne pozna – vsaj v škodo ne. Zato – kar pogumno začni in počasi naprej – in ne pozabi se javljati – pa čeprav z enim samim stavkom!

Stotka, Legica, Vanilka in Kroglica – super ste. Ko berem kako športate ali kako še boste, me je kar sram. Še vedno se težko spravim h gibanju. Res je sicer, da me čas malo baše, ampak saj vemo kaj pravijo – “kjer je volja, je tudi pot…” Ko se pa le spravim, se pa tako dobro počutim in sem tako zadovoljna!!! Le zakaj se potem ne morem bolj zdisciplinirati še okoli tega????!!!

No tako, oglasila sem se – želim vam vsem lep podaljšan vikend in oglasite se kaj tudi med vikendom!

Sicer pa, kje ste pa ostale iz Legičinega seznama?! Javite se tudi ve!!! Gremo skupaj naprej!

Vanilka, po mojem trije obroki plus enkrat vmes jabolka, to je to. Kaj če bi zajtrk jedla v službi? Ne vem, ob osmih?

Belouska, jaz sem si kar nekako predpisala telovadbo 5x tednensko. Pika, konec. Če se mi da ali ne. Se sploh ne sprašujem ali se mi da. To ni vprašanje, spakiram in grem. Ko sem tam, ko začnem, je pa itak fino. Moram reči, da je na začetku delovala tudi neka trma in dokazovanje familiji (možu), da ta cash za fitnes ni stran vržen, da bom “pridna” in hodila. Ko sem govorila o tem, sem sicer slišala prijazne odgovore, a dvom v zraku je bil očiten……… in sem si rekla, boste videli vi vsi skupaj, da zmorem, da bom, da ne bom nehala! Po nekaj tednih poslušam le pohvale, dvoma ni več.

Belouška, lahko eno vprašanjce? A maš ti rada kače? :-))) Od kot tvoj nickname? Kljub gledanju Animal planeta itn itn sem se sicer sprijaznila z dejstvom, da ta bitja sobivajo z mano na tem planetu, a prosiiiim, stran čim bolj stran od mene .-)) Se spomnim enega izleta, ozka pot, nizko drevje levo desno………..kača na poti………kasneje kača na drevesu…mamamia, gledala sem v tla, se držala moža za jopič, stopicljala za njim vsa trda in vso energijo porabila za to, da nisem vreščala…….nisem pa zaradi otrok. Da ne prenesem svojega strahu nanje. In moja dva sta ena tistih, ki vlačita kače po rokah in okoli vratu………jaz pa se ob tem na varni razdalji smehljam plastično kot da bi mi ravnokar dali porcijo botoksa :-)))

Evo me!

Še sem tu. Še vedno pridna kar se tiče prekrškov, malo sem ta teden zanemarila telovadbo, vendar deke lezejo počasi dol. Sem zadovoljna.

Saj dostikrat priletim na forum, a kaj ko je to za 30 sekund, potem pa nazaj k delu. Sem računovodkinja in sedaj je dela “na muč” zaključni račn pa to. Ko pa prilezem domov, se mi pa ne da ponovno buljit v ekran.

Vas berem in ugotavljam, da nekatere zelo lepo napredujete, ene bi pa rade voljo zgubile. Zakaj? Super nam gre!!!!! Nič obupavat!!!! Ne reči meni pa ne bo ratalo. BO!!!! MORA!!!!!!! Nekajkrat sem opazila, da se nekatere že sprašujete, kako bo potem, ko bodo kile šle proč. Kaj, če pridejo nazaj? Ja, madona, ne bojo. Ker pač ne bojo!!!! Ne se že zdaj obremenjevat s tem. Do takrat se bo želodec navadil na manjšo količino, telo na telovadbo, ritka na nove cunje, ogledalo na bolj suh obraz, celo telo na boljšo okretnost itd.

Saj vem, da zgleda kot da hočem bit pametna. Samo jaz sem si rekla: okey Suzi, si se zanemarila in navlekla to maščobo nase. Ja pa madona, boš menda to dol zrinla, saj vidiš, da te skoraj kap, ko je treba čevlje zavezat, it po stopnicah itd. Ma, ni šans, da pridem ponovno do tega stanja!!!!!

Mogoče pa bi morale ponovno zaštartati vsak mesec posebej, da se nam povrne tisto navdušenje, ki je bilo v začetku meseca januarja npr. prvih pet strani, ko smo vse pokale od energije, navdušenja za korenito odločitev, samozavesti, zaupanja vase in v nas vse.

Včeraj sem se odločila, da se danes ne tehtam, pa sem si premislila. Pa ni tako hudo in sicer teža ostaja ista. Izkoristila bom te 3 proste dni. Pa kakšen sprehod po snegu in spet bo vse ok.