Za Kris
Kris nihče te obtožuje, tudi nisi prva ne zadnja s podobno težavo. Morala pa boš vprašati sebe kaj od življenja želiš.
Pozabi na to kar imaš okoli sebe, zamisli si, da si na začetku poti in se moraš odločiti, kaj si želiš. kdo ti to kar si želiš onemogoča?
Ti pa se tukaj preprosto bojiš, da boš to izgubila, ne glede na to, da veš, da tega nikdar ne bo. Živiš v iluziji, da bolje kot je, tako ali tako ne more biti. vendar tega ne moreš vedeti, če enkrat ne rečeš NE.
Zapreti moraš ena vprata, da se ti lahko drugje odprejo.
Bistvo je to, da se zavedaš, da je lahko bolje, samo potem moraš enkrat potegniti črto. Saj ni važno kaj se bo zgodilo, važno je,d a se s preteklostjo ne obreemenjuješ več, kajti drugače pozabiš na sedanjost in prihodnost preveč zbeži, ti pa nisi v stanju, da bi jo dohitela.
In ko boš stara, si ne boš očitala za to kar si naredila, ampak za tisto česar nisi.
primož
