Za Kajo in ostale

Draga Kaja in ostale mamice s to izkušnjo,

zasledila sem, da imaš 16 let razlike med otrokoma. Glede na to, da bom tudi jaz pridelala 14 let razlike, me zanima, kako otroka med seboj komunicirata in kaj to prinese staršema.
Verjetno sta to dva svetova. Ali je to tako, kakor, da bi imel dva edinca? Ali sestrica obožuje brata in ali ji on namenja kaj časa? Kako je reagiral, ko sta mu povedala, da po vseh teh letih ne bo več središče vajinega sveta? Jaz najinega že kakšno leto počasi pripravljam tako, da se o tem z njim nežno pogovarjam, oziroma prisostvuje pogovorom na to, zame ultra temo.

Res me zanima, kako to funkcionira, ter kaj okvirno lahko pričakujem? Sem radovedna, ali ne?

Že v naprej najlepša hvala.

Lep pozdrav vsem. Blanche.

Pozdravljena Blanche,

imaš prav – to sta dva edinca. Naš ta velik je bil star 15 let, ko sem prišla na dan z novico, da sem noseča.Sploh je pa že pričakoval, saj je bil očka hčerke moj drugi partner.V bistvu je bil vesel zame, saj se je počasi že odtrgoval od mene in sem imela veliko časa. Čeprav je bil v puberteti, ni bilo z njim nobenih problemov. Sestrico je sprejel z navdušenjem.Previjal je sicer ni, jo je pa velikokrat peljal na sprehod. V šoli je bil kar atrakcija, ker je imel tako majhno sestrico.
Razumeta se izredno, hčerka je nora na njega.Ponosna, da ima že tako velikega brata. Zdaj, ko se je odselil, ga zelo pogreša, in kadar pride, mu plane v objem in ga ne spusti. Včasih jo čuvat skupaj z njegovo punco in takrat je žurka v hiši. Ker je sine še zelo otročji, se zna spustiti na sestrin nivo in uživata 100 na uro. Vedno je pripravljen priskočiti na pomoč.
Zelo sta si podobna v razmišljanju, saj sta oba device.

Vesela in srečna sem, da se je tako izteklo. Kar pa se tiče mene kot mame , je pa takole – pri sinu sem bila zelo stroga, kot 18-letnica nisem tako komplicirala kot zdaj (imela sem jih 34 ob rojstvu hčerke). Tudi razvajam jo nehote bolj kot sem sina.

Upam, da boste tudi pri vas doživeli ponovno materinstvo enako dobro kot mi oz. še boljše.Je zanimiva izkušnja, drugič je v bistvu spet prvič.

LP,Kaja

Moja najboljša prijateljica je pri 14 dobila sestrico, bila nanjo zelo ponosna in ker sva bili ravno v pravih letih, sva jo skupaj velikokrat vozili naokoli z vozičkom in bili STRAŠANSKO važni (še jaz sem se navzela njene pomembnosti… 🙂) – njena mamo, s katero sem se vedno zelo, zelo dobro razumela, pa je naravnost vzcvetela, res je, da so, smo punčko vsi precej razvajali, vendar je danes krasna mlada dama, brucka, ki kdaj pa kdaj popazi tudi na prijateljičina otroka… in krog se sklene… vse lepo, pozdravčke, ir(ena)

Haj!

Imam deset let mlajšega brata. Jaz sem si vedo zelo zelo želela bratca ali sestrico, pa sem ga dobila. Res je, kot da bi bila oba edinca, najprej sem bila edinka 10 let jaz, potem pa sem odšla v Ljubljano študirat. Imela sem ga zelo rada, enkrat sem čakala 7 ur, da se je zbudil. Mami mi ga je že kmalu zaupala v varstvo in to me je navdalo s ponosom. Sicer pa se je bilo res lepše igrati z njim, kot pa kaj drugega delat.
Zdaj, ko je (še) najstnik, pa se je pokazalo, kako zelo preveč smo ga razvadili. Nikoli ni bilo striktnosti, če mu je nekdo (ati, mami, jaz) kaj prepovedal ali ga kregal, sta druga dva stala na najegovi strani.

Sem pa vesela, da ga imamo, saj nam je popestril življenje.
Vesna

Blanche

Imam 13 let mlajšo “sestrico”, ki je zame še vedno sestrica, čeprav jih ima že skoraj 21. Zelo sem se je veselila, jo imela in jo še ima rada. Rasli sva res kot dve edinki, tudi s čuvanjem me nikoli niso obremenjevali več, kot sem to sama hotela. Sva pa razvili zelo lep odnos. Z mojo družino je zadnja leta hodila tudi na morej, k meni hodi na klepet, počuva kdaj pa kdaj moje otroke, se mi zaupa, se kličeva… Prav nič narobe ni s tako razliko. Midve sva veliki prijateljici.

Punce,

najlepša hvala, ve ste pravi sončki.

Lep pozdrav vsem, Blanche

New Report

Close