Waldorfska šola
Hvala tistim redkim, ki so se oglasili s svojimi pozitivnimi izkušnjami, ker to ta trenutek potrebujem , da sem se prav odločila, ker sem poslušala srce. Hodila sem na njihova predavanja- predstavitvena in sem začutila, da tem učiteljem je resnično mar za otroke.
Jasno, da se najdejo tudi taki, ki z WOŠ niso zadovoljni- saj včasih vzgajamo egoistične otroke pa se tega ne zavedamo ali pa mislimo, da je naš otrok nekaj posebnega in ko ne zna težav reševati krivimo sistem. To je povsod.
Ne gre za egoistične otroke, ki se ne znajo prilagajati in ne znajo reševati težav. Jaz sem svojega iz te šole izpisala zato, ker ni dosegal standardov znanja, ki bi jih od otroka, ki je končal tretji razred pričakovala. V primerjavi z vrstniki iz navadnih šol je močno zaostajal, pa drugače bister in radoveden fantič. Iz strahu, kaj bo ob koncu osnovnega šolanja, sem ga raje prepisala na navadno šolo. Potreboval je kar celo leto, da je prišel notri in dosegel potreben nivo znanja. Po enem letu, ko je izdelal z dobrim uspehom, je sedaj med najboljšimi v razredu (odličnjak).
Zase sem prepričana, da smo napak ravnali, ko smo ga vpisali na WOŠ (pa se z njihovo filozofijo čisto strinjam). Zdi se mi, da je ta šola preveč oddaljena od realnega življenja. Verjamem, da obstajajo tudi taki otroci, kot jih opisuje Skrbna, ampak po mojih izkušnjah so velike izjeme. Konec koncev je spravilo sena in striženje ovac sicer res lepo znanje, ki pa (roko na srce) nima več velikega opravka s svetom, v katerem živimo. Moj sin je imel letos (v navadni šoli) projektno nalogo na temo onesnaževanja okolja in kako rešiti Zemljo. S tem se je ukvarjal dva meseca in na koncu zadevo predstavil najprej učencem na šoli, potem na dnevu odprtih vrat še staršem. Moram reči, da sem bila zelo ponosna. Niso vse navadne šole take, kjer jim gre samo za ocene in je znanje in trud na drugem mestu.
Vem in ravno zato lahk to napišem! Dejstvo je da v to šolo vpisuje zelo malo staršev, ki z otroci nima težav oz. nimajo težav s sabo – glede potreb, vizij in še česa glede svojih otrok! Otroci pa so tako ali drugače (zaradi staršev ali svoje “nadarjenosti” – nekateri menijo da je to tudi hiperaktivnost….) posebni!
potemtakem je razred moje hčere svetla izjema… namreč nihče nima nikakršnih posebnosti, tudi hiperaktivcev nimamo.
ravno nekaj dni nazaj smo imeli nastop na šoli, kjer so se nam predstavili vsi razredi in zanimivo, da se meni tudi tam otroci niso zdeli nič posebni in nič bolj drugačni od prijateljev iz okolice kjer živimo, ali pa od tistih s katerimi je obiskovala vrtec (pa je hodila v navadni vrtec). je pa res, da imajo v nekaterih razredih sošolca s posebnimi potrebami (DS, slaboviden, slep, ena deklica je na vozičku), ki je pri nekaterih predmetih prisoten pri pouku, pri zahtevnejših pa ne. morda si mislila na te. je pa v sloveniji tudi določeno po zakonu, koliko otrok s posebnimi potrebami lahko sprejme na en razred (mislim, da sta lahko 1 do 2) in to velja za vse šole v sloveniji.
lp s
kot je tudi sam napisal in rekel izkušenj nima, le teorije si je veliko prebral na to temo. poučeval na tej šoli ni, tudi pri pouku ni bil prisoten, na predavanjih, ki jih imajo za starše tudi ni bil, na seminajrjih in izobraževanjih, ki potekajo vsak mesec skozi vse leto, ga tudi ni bilo, nima opravljenega izobraževanja za waldorfskega učitelja… torej to pomeni, da ne govori iz izkušenj, le na podlagi teorije in govoric.
Od kod, za božjo voljo, si izluščila podatek, da izkušenj s to pedagogiko nima? Samo iz tega, da je rekel, da je prebral ogromno literature na to temo in vsa Steinerjeva dela? A to samo po sebi že pomeni, da ima zgolj teoretično podlago, ki po tvoje ni zadostna? Res je, da sam (verjetno) ni učil na taki šoli, vendar pa je bil že na teh šolah v tujini in se pogovarjal z mnogimi učitelji na WOŠ. Tebi se očitno zdi, da lahko o določeni pedagogiki razpravljajo zgolj učitelji, ki jo poučujejo. Se pravi, da lahko npr. o permisivni vzgoji govorijo le tisti, ki jo tudi v resnici izvajajo, saj drugi govorijo “le na podlagi teorije in tujih izkušenj”. K sreči nam čisto vsega ni potrebno doživljati na svoji koži, da bi vedeli, ali je dobro ali slabo.
Jaz bi rekel samo eno.Sem W učenec nekateri pogovori so čiste laži nekkatere so pa čista resnica.Ko moji prijatelji meni govorijo da imam lažjo šolo jim pokažem kaj delamo in se zmedejo saj delamo drugačne stvari.To ne pomeni da so te stvari lažje samo različna tema.Kako pa je to drugim lažje ali težje pa se sami odločijo.Sicer sem jaz samo 4 leta waldorec najprej v Naklem potem na bledu in malo vem glede W a zadosti da ljudje razumejo kaj je Waldorska šola.
