vsem ki jih moti, da imajo velike družine nekatere ugodnosti
Danes prebiram tale forum o velikih družinah in kar ne morem verjeti kako so nekateri ljudje nestrpni. Tistim, ki ste nevoščljivi da velike družine veliko “potegnejo” od države želim povedati, da poleg je poleg ugodnosti tudi kaj slabosti. In zato jih kot mati edinca zelo občudujem. Jaz sem si vedno mislila da si več kot enega otroka “finančno” ne morem privoščiti, čeprav sem si tudi sama želela, da bi imel družbo vsaj še enega. Ampak z našimi dohodki(oba zaposlena), bi zelo na tanko piskali, čeprav si že sedaj privoščimo bore malo.
Velike družine niso samo kadar se kupujejo čevlji in bunde ter ob začetku šolskega leta. Stroški so vsak dan. Če imaš enega otroka je to eden, če jih je več stroške pomnoži s številom članom.
Predstavljajte si, da sta oba zaposlena s plačami kot so, imate 5 otrok, živite s tastom z minimalno pokojnino, taščo brez pokojnine, imate starše, ki še sami težko preživijo in pojdite v ribarnico kupit postrvi, da ne omenjam kakšnih dražjih rib. Jaz si to lahko zelo redko privoščim. In velikokrat ob nakupu pomislim kolikokrat si jih lahko privoščijo velike družine. In menite, da oni ne potrebujejo raznolike hrane?
meni pa je še bolj čudno, da so vsi posti obarvani samo z materialnimi stvarmi, kaj mi pripada po 4. otroku, ta dodatek, on dodatek, plačevanje pokojninske dobe in tako dalje. pa nobenih postov z vprašanji, kako vzgojiti 4,5,6, otrok, kakšne potrebe imajo ti otroci. pri dveh otrocih je en kup problemov, od 4 naprej pa samo denar očitno.
Veš, vzgoja, ko imaš enkrat tri otroke, gre naprej precej rutinsko, čeprav se z vsakim ukvarjaš. Ampak izkušnje in življenje, ki te prisili, da ne kompliciraš več, naredijo svoje. Najbolj ga sračkamo pri prvem, ker nimamo pojma o vzgoji in tudi sami smo še nevzgojeni in nedorasli starši, potem pa pri vsakem bolj veš kako je prav. Seveda se otroci razlikujejo in dva nista ista. Ampak, če bi pri prvem imela toliko izkušenj, kot zdaj pri četrtem, bi bilo moje življenje takrat pesem. tako pa sem bila negotova in prestrašena zaradi tisoč bedarij.
ja, zdaj predstavlja veliko mojih razmišljanj materialni vidik. Ne kaj mi pripada, ampak kaj mi država nudi kot pomoč, da vzgajam bodoče davkoplačevalce, vojake, uslužbence… In ker se država in jaz obe zaenkrat še zavedava, kako pomembno je moje delo, z veseljem vzamem, kar mi ponuja.
“Maman in Vzgoja”, se podpišem pod vajina posta. Sem šla na ta forum, ker sem pričakovala veliko vzpodbudnih besed, izmenjavo izkušenj, skratka, prijetno okolje, in sem šokirana, da je ravno na tem forumu največ žaljivih in grenkih besed, največ nestrpnežev in sovraštva… Ne morem verjeti, kako skrajno žaljive in sovražne debate se razvijejo iz enega čisto nedolžnega vprašanja oz. pripombe!!
Imam štiri majhne otroke in še nikoli v svojem vsakdanjem življenju nisem bila niti ene take žaljiev pripombe kot jih je tukej nešteto in večinoma imam z vsemi ljudmi na račun moje majhne četice zelo lepe izkušnje. Zato sem toliko bolj pretresena, saj sploh nisem pomislila, da bi me lahko kdo zaradi mojih otrok, na katere sva z možem tako ponosna in jih imava neizmerno rada, gledal postrani ali bil celo do mene sovražen. Ne razumem in se ne morem vživeti v ljudi, ki jih te reči motijo. Še nikoli nisem na primer pomislila, da bi me motila družina z edincem. Skratka, popolnoma sem zaprepadena in ne najdem besed…
oh dajte no – dohodek se takim zelo zniža, otroški dobijo čez 500 eur, do predkratkim pa praktično vse zastonj. ženski ni bilo reba delati, otroke je pustila da so se igrali med seboj in skrbela za najmljašega. vzgoja pa ni primerljiva s tistimi, ki imajo samo 1. seveda so izjeme v obeh primerih.
ne zavidam ženskam s 5 otroci ali 4, smilijio se mi otroci. splohpa opažam ,da so otroci, ki imjo brate/sestre velik obolj nesocialni od drugih. igrajo se samo s seboj in redko z drugimi, kadar so na plaži, v parku ipd. vidim pa ženske z več otroci, ki skrbijo za najmlajšega, ostali so pepuščeni sami msebi in se igrajo med seboj. Primer: šla sva s sinom na plažo, kjer je prišla zjutraj tudi družina s 5 otroci. najmlajši star nekaj mesecev, drugi približna starost od sina, 3 in 4 deklici, 5 deček star morda 6 let. starejši se je držal zase, deklici sta se igrali skupaj, 2 je gledal za mojim sinom, mati je gledala mene in sina, kako sva se igrala, oče pa naju je začel oponašat, saj je očitno ugotovil ,da se lahko z otroci igra v vodi in je igra zabavna.
so družine, ki se imajo lepo, so pa tudi taki, ki izkoriščajo situacijo, otroci pa od tega nič (ženska v sinovem vrtcu s 4 otroci: otroci nimajo stolčka v avtu, so vulgarni v pravem pomenu besede, tepejo, preklinjajo, mati se za njih ne briga dosti, skrbijo drug za drugega).
gledano iz perspektive ugleda, prestiža, družiene z več otroci (4 in več), ga nimajo veliko.
Ljubosumna nanje nisem, mi je nadležno, da moram sina miriti, ker so ti otroci v vrtcu divjaki. si pa želim še enega, ampak ga ne morem imeti.
Kakor ti sodiš, lahko sodim na podlagi lastnih izkušenj tudi jaz, da so edinci najbolj nenavajeni deliti, videti kogarkoli drugega razen lastne riti, se ne znajo igrati, počakati na vrsto… In v mojih treh vrtcih, kolikor sem jih dala skozi (tamala še ne hodi) so bili največji problem ravno edinci!!! In največ težav je vzgojiteljica imela ravno z edinci, razvajenimi in prepričanimi, da je vesolje ustvarjeno izključno zanje!
In poznam edince, ki so popolnoma prepuščeni samim sebi, TV, ulici, igrišču…
A se ti zdi vzgoja le to, da imaš neomejeno časa za igro z otrokom? Ko opazujem otroke iz sredine, kjer živim in je veliko velikih družin, se mi včasih kar milo stori ob misli, na edince – česa vse so prikrajšani!!! Ampak ne vem, če sploh hočeš slišati na to uho!
Pa daj mi prosim povej kaj sem sprgledala, da nisem niti do predkratkim imela vsega praktično zastonj, in otroški dodatek je tudi skoraj raztretjinjen od tistega, ki nam po tvoje pritiče.
Ali jaz ne znam, ali SI SI PA PAČ IZMISLILA?
V resnici poznam razvajene in vzgojene edince kakor tudi razvajene in vzgojene sorojence iz velikih družin. Najhuje je, ko ljudje na podlagi ene izkušnje posplošijo na vse.
Pozdravljeni starši tako enega kot tudi večih otrok. Ko berem sporočila in sovražne bodice, namenjene velikim družinam ne morem mimo, brez da se ne bi oglasila.
Tudi jaz, tako v naši širši družini, kot tudi v vrtcu in med druženjem ter igro z drugimi otroci in njihovimi starši opažam, da so najmanj ubogljivi in nepripravljeni na igro z drugimi prav edinci, igrač sploh ne delijo oz. so vse po vrsti njihove in katerih starši prav tekmujejo kako bodo svojim tiranom čimbolj ustregli. Ko pa se zmotijo in postavijo kakšno omejitev… ali pa če je ne bi, saj pri njej največkrat sploh ne vztrajajo, ker se njihov sonček enostavno naredi kot da nič ne sliši… in je rešeno. Bravo, po Vaše, Metka_k, vzgoja je uspešna, saj se otrok igra naprej… Kaj bo iz takega otroka nastalo je pa problem in vprašanje za druge.
Metka_k, glede raznih ugodnosti in otroških dodatkov- preden trosiš take neumnosti se raje prej prepričaj – na spletu si lahko pogledaš lestvico s kakšnimi bruto prihodki starši dobijo za 4 otroke 500 eur otroškega dodatka… Z NIKAKRŠNIMI. Ko bodo otroci večjih družin zrasli in šli v službe bodo vsi prispevali v državno blagajno in tako opevane ugodnosti, najbrž si mislila znižano plačevanje vrtca, bilijonkrat preplačali.
Menim da je utopija imeti več otrok samo zato ker bi računal le na privilegije in prepričana sem da takih staršev ni oziroma jih je le peščica – sama vem za en tak primer, pa jih je v okolici kjer živim kar veliko takih luštnih družin. Pa lep dan še naprej.
mene sploh ne motijo velike družine, moti me pa to, da te družine pričakujejo pomoč in ugodnosti. nihče jih ni silil, da imajo veliko otrok, zato tudi naj ne pričakujejo, da jim bo kdo pomagal. ali pa. morda je družina z enim ali z dvema otrokoma bolj uboga, vendar kot rečeno ni velika družina, kateri je potrebno pomagati.
Glej ugodnosti si nismo izmislile velike družine, ampak so na voljo (vprašanje kako dolgo še bodo). In zakaj ne bi izkoristili, če je ponujeno. Na ostalih forumih se tudi sprašuje, preden je otrok rojen, kdaj moram oddat vlogo za pomoč ob rojstvu, kako je s otroškim dodatkom, kdaj vlogo za znižano plačilo vrtca, ali naša občina kaj prispeva ob rojstvu itd.
Se pa strinjam s tabo, da je včasih družina z dvema otrokoma bolj uboga, pa tudi ne pametujemo zakaj pa imaš dva če jih ne moreš preživeti ali pa imeš še kakšnega pa boš imel tudi ti ugodnosti.
Tak je sistem in če ti nekdo nekaj ponuja valda da ne boš zavrnil.
Mene niti najmanj ne motijo velike družine, ki jih lahko starša sama preživita-ker to so res bodoči davkoplačevalci in še sreča da obstajajo tudi take družine. Bolj mi grejo na živce, kjer imata dva socialca otrok “kolkor jih boh da”, pa brez osnovnih možnosti za preživetje, odvisni samo od (ne)milosti države in donatorjev. Ti otroci potem niso bodoči davkoplačevalci ampak bodoči socialni problemi (poznam več takih družin, kjer so že otroci iz srednje šole, delat pa ne grejo). Kar se Janezek nauči, to Janez zna pač zna!!
Sem že v eni od spodnjih tem napisala.Moti me to ,da ženske rojevajo ,da jih lahko starejši otročki čuvajo.In poznam tak primer ,moja soseda.Sram naj jo bo.Ona oblečena po zadnji modi ,otroci pa kot paglavčki.Ne motijo me velike družine ,ne moti moti me pomoč ,ki jim pripada,moti me to ,da je nečustvena in obremenjuje starejše otroke z mljašim članom.
Jaz pa se ukvarjam z mladimi mamicami – ni važno kako – in ocenjujem, da je hud problem sedanjega časa to, da je prvi otroček, ki ga mamica vidi in dobi v roke njen lastni. In so potem štoraste, netolerantne, preveč pričakujoče, nepotrpežljive… meni se to, da starejši občasno pomirkajo bratca ali sestrico ne zdi nič spornega. Seveda če to ni kar naprej. Veliko bolj sporno mi je to, da mlajšega starejšemu ne zaupaš, da ga ne bi obremenjeval. Je tako, kot, da mu ni treba nič naredit v gospodinjstvu, da ga ne bi obremenjeval.
Moja desetletnica komplet zrihta triletnico zvečer za spat. Sleče, umije, pomaga oblečt, zobke dokončam jaz ali očka.. .Še zabavata se ob tem. In jaz zraven celo včasih TV gledam. In sem srečna, ko vidim, kako se krepi vez med njima(i).
Ja mene pa to moti vsekakor ne ta zadeva ,ki si jo ti opisala.Če pa hodiš po trgovinah in na kavice s svojimi kolegicami desetletnica pa da čuva mlajšega otroka pa je vsekakor nesprejemljivo.
Tudi jaz imam dva otroka ,osem let starostne razlike.Pa je ta starejša čuvala mlajšo samo če sem skočila po nujno stvar(hrana) v trgovina ali pa če je sem morala k zdravniku.Nikakor pa ni nikoli čuvala zato da sem jaz šla ven s kolegicami.
