Vse vecje tezave
Spoštovana,
najprej bi vam rada povedala nekaj ključnega: nič od tega, kar doživljate, ni malenkost, ni pretiravanje in ni nekaj, kar bi morali kar prestati. Vaša bolečina je resnična, upravičena in razumljiva. Vaš notranji alarm zvoni zato, ker nekaj ni v redu. V obdobju po rojstvu otroka bi potrebovali partnerja, ki bo ob vas iskreno, odgovorno, transparentno, predano. Vi pa ste ostali sami z ogromno odgovornostjo, finančnim bremenom, čustveno negotovostjo in občutkom izdaje. To je breme, ki ga nihče ne zmore nositi sam. Naj vam povem nekaj stvari:
1. Niste vi tisti, ki je naredila “napako”. Mejo je prestopil on.
Tipkanje z drugimi ženskami, pošiljanje golih fotografij, samozadovolje, zavajanje, skrivnosti, laži in iskanje intime drugje med vašo nosečnostjo, to niso nepomembna dejanja, ampak resni udarci na zaupanje. Vaša reakcija je čisto normalna in popolnoma upravičena.
2. Vaša vrednost ni vezana na to, koliko se žrtvujete.
Pri vas se vidi nekaj, kar je zelo pogosto pri ženskah, ki močno ljubijo:
verjamete, da morate svojo vrednost dokazovati s potrpežljivostjo, prilagajanjem, žrtvovanjem in razumevanjem. Plačujete položnice, hrano, bencin, kupujete stvari zanj, prevzemate odgovornost za njegove dolgove, njegovo čustveno nestabilnost, njegove impulze… in potem še sebe krivite, ker vas to boli. To ni izraz vaše šibkosti. To je izraz vaše dobrote. A dobrota brez mej se spremeni v samouničevanje. Pomembno pa je tudi razumevanje: ta vaš vzorec dopuščanja, najverjetneje izvira iz stare rane. Iz nekega prepričanja, da morate dati več, da bi bili ljubljeni. To je notranji glas, ki se je nekje v preteklosti oblikoval kot strategija preživetja, danes pa vam povzroča veliko bolečine.
3. Vaša trenutna regulacija (kajenje, alkohol) ni napaka, ampak vaša stiska.
Ko je človek pod stalnim stresom in čustvenim pritiskom, se telo zateče k najhitrejši tolažbi. To ni znak, da ste šibki, ampak preobremenjeni. Stiska, ki jo nosite, presega to, kar lahko ena sama oseba zdrži.
4. To, da ste se zaupali prijateljicam, NI izdaja, ampak poskus, da se razbremenite in preverite, kdo je tukaj nor.
Ko partner laže, preusmerja pozornost, krivi vas, vas minimizira ali vam govori, da pretiravate, je popolnoma normalno, da poiščete oporo zunaj odnosa. To je zdravo. To je način, kako se človek zaščiti, ko je doma ogrožen. Izdaja je bila na njegovi strani in vaša iskrenost do prijateljic je bila nujna, ne napačna.
5. Zdaj je čas za jasne meje.
Vaša moč se bo začela vračati v trenutku, ko boste jasno postavili meje. To ni napad. To ni ultimat. To je osnovna higiena odnosa. Te meje vključujejo: Laži niso sprejemljive. Dopisovanje z drugimi ženskami ni sprejemljivo. Pošiljanje golih fotografij je absolutno nesprejemljivo. Finančna odgovornost mora biti deljena. Ne morete več pristajali na odnos, ki vas rani. To ni kaznovanje. To je skrb zase.
6. Niste krivi, da verjamete, da se morate truditi “še malo bolj”.
Ko ste šli v ta odnos, ste verjeli v ekipo in verjeli, da bo vaša podpora rodila hvaležnost in predanost. V resnici pa ni vaša naloga, da učite odraslega moškega integritete. Vaša odgovornost je, da zaščitite sebe in svojega otroka pred vzorci, ki niso zdravi.
Zveza se lahko reši, a samo, če bosta oba prevzela popolno odgovornost. To pomeni, da vi prevzamete odgovornost, da mu takega vedenja ne dopuščate več in njegova odgovornost, da preneha z lažmi, preneha prelagati krivdo in obvezna psihoterapija (zaradi impulzov in laži),
Če tega ne zmore, potem ne gre za to, da vi niste dovolj dali. Gre za to, da on še ni sposoben odnosa, ki ga vi želite in zaslužite.
Spoštovana, vaša bolečina je dokaz vaše globine. Vaša moč pa bo prišla v trenutku, ko si boste dovolila verjeti, da si zaslužite mir, spoštovanje in varnost. Če boste želeli, vam lahko pomagam poiskati pomoč ali pa vas usmerim k dobremu terapevtu.
Srečno in pogumno,
Eva Erpič, mag. zakonskih in družinskih študij
http://www.evaerpic.si
Moja izkušnja: ne čakaj! Pojdi stran in zaživi življenje z otrokom brez laži. Pri meni je blo isto, non stop tipkanje z drugimi ženskami na online portalih, zaradi svojih nepredelanih stvari sem videla težavo v sebi in ne v njem. Če bi se imela rada in bi se spoštovala, bi odšla po dveh mesecih, tako sem čakala več kot desetletje in na koncu tako ali tako ostala sama. Tebi je težje, imaš otroka. Ampak po eji strani ti je lažje, ker boš to naredila za svojega otroka, da bo gledal srečno mamico.
Ne ostajaj z njim, on te ne spoštuje, mej mu ne postavljaš in to bo ena sama agonija naprej. Vem, da je rekla terapevtka terapija, itd. ampak če si iskreno odgovoriš. Tega ne more zbrisati iz glave.