vsak nasvet bo dobrodošel

Pozdravljeni,
preko foruma se obračam po pomoč ker enostavno ne vem več kaj naj naredim. Stara sem 27 let, s partnerjem sva skupaj 5 let. Na začetku veze in še kaka 3 leta zatem sem mislila, da sem našla največjo ljubezen svojega življenja, svojo popolno polovico. Skupaj živiva zadnji 2 leti in komaj sedaj ga vsak dan bolj spoznavam v pravi luči. Ker sva še brez otrok menim, da je še čas, da naredim vsemu konec. Zakaj? Partner se vedno grše obnaša do mene. Vidim, da je spoštovanja do mene kot človeka in njegove partnerke vsak dan manj. Govori mi, da sem neumna, da ničesar ne znam, da so vsi v moji družini (boljših staršev si človek želeti ne more) čudni, neumni… Vse mora biti tako kot on reče…Povedal mi je že, da za najino zvezo lahko delam samo jaz…on se ne misli spremijati. Zase meni, da je idealen in popolen človek. Je zelo samozavesten in govori, da je najbolj pameten, najlepši itd. Pri vsem tem pa mene spravlja v tako slabo luč (tudi pred drugimi) da že sama zase mislim, da sem ničvreden človek. Ni dolgo, kar mi je tudi dejal, da me nima rad in da naj ne pričakujem, da bo naredil karkoli za najino zvezo-a si je takoj naslednji dan premislil in dejal da je to rekel v navalu jeze. Sprejeti in požreti moram vse: to, da ga ni doma, da pijančuje, da sem edina, ki dela vse narobe v zvezi. Enostavno se mi zdi, da sem slepa. Nevem kaj čakam in zakaj vztrajam ter sama sebe mučim. Pri svojih letih sem namreč zaradi njega že doživela živčni zlom, on pa meni, da sem vse skupaj le zaigrala. Ker imam sama sebe še malo rada, bom poiskala zdravniško pomoč. Vsak dan sem namreč bolj žalostna, jezna sama nase, depresivna in enostavno brez volje do česar koli. Ne zanima ga, kako se počutim, noče se pogovarjati z mano, obrača se vstran.Nikoli me ne potolaži, objame (to je v vseh 5 letih storil samo enkrat-ko sem izgubila sebi res zelo ljubo osebo). Ob iskanju informacij na netu sem odkrila članek o psihičnem nasilju in se ob njem zjokala. Skoraj vse kar sem prebrala doživljam zelo pogosto, pa tudi znaki oz. posledice, ki so navedene opažam pri sebi. Naj na koncu še omenim, da je fant vso otroštvo in mladost doživljal nasilje. Oče je namreč pretepal mamo in njih-otroke, fizično in psihično nasilje je bilo v njihovem življenju prisotno vsak dan. S tem ne opravičujem njegovega vedenja, zanima me le, če vzrok za njegovo obnašanje tiči tu. NIKOLI pa me ni udaril ali kaj podobnega-vendar včasih besede bolijo tisočkrat huje. Nevem kaj naj naredim. Imam ga rada, a se mi zdi, da s tem škodim sebi. V kolikor bi mu omenila kakršnokoli zdarvniško pomoč je nesmiselno-prepričana sem, da je ne bi sprejel. Jezna sem, saj ga v taki luči poznam samo jaz. Nevem… življenje pa postaja vsak dan težje.

Ojla!

Na tvojem mestu bi poiskala zunanjo pomoč, svetovanje, terapevta, pomoč prijateljev. Začni govoriti z ljudmi o tem, kar se ti dogaja.
To je prvi korak k izboljšanju.

lp

Pozdravljena!

Kdo pravi, da moraš sprejeti vse to kar se ti dogaja!!? Pomoli glavo ven iz začaranega kroga!Vse si ža sama lepo napisala kako je i, samo nekako si ne priznaš.Praviš, da ga imaš rada. Zamisli se malo! Kaj pa sebe imaš kaj rada? Vedi, da sama dovoljuješ, da tako ravna s teboj, saj njegovo ravnanje stoično sprejemaš in s tem mu sporočaš, da je tak vzorec vedenja sprejemljiv.

Ugototavljaš, da je njegovo vedenje posledica težkege otroštva. Ne misli, da boš ti sama zmogla doseči s tem ko ga imaš rada, da se bo čez noč spremeni, spreobrnil. Tvoj partner potrebuje strokovno pomoč. Najbrž pa on do tega uvida še dolgo ne bo prišel. Zatorej poskušaj rešiti sebe drugače lahko potoneš skupaj z njim.Iz tvojega pisanja je moč razbrati, da se ti to že dogaja.
Pomisli, da bi imela otroke skupaj z njim. Tvojim otrokom bi se ponovilo otroštvo slično njegovemu.Si to želiš za svoje potomce?
Moj nasvet je, čimprej stran, zakaj bi rinila v nesrečo!!

eno izmed pravil (z redkimi izjemami) je tole, da se nasilno vedenje partnerja s časom in toleranco le še stopnjuje.

po mojem je najboljše da greš čimprej stran od takšne osebe. Zraven mu lahko poveš kako in zakaj. Če bo tvoje informacije vzel resno, naj gre poiskat pomoč. Če pa te ne bo poslušal pa bo ravnal z naslednjimi puncami ravno tako. To je največ kar lahko storiš, da mu pomagaš.
Saj tudi njemu delaš slabo uslugo, ker toleriraš takšno obnašanje.

To je psihično nasilje in pod nobenim pogojem se ne sme tolerirati.
Pojdi strah od tega. Sploh čimprej, dokler še nimata kakšnih potomcev, ker je najboljša pot, ki jo lahko pričakuješ od njegovega potomca ta, da bo živel brez očeta (čez nekaj let, ko se bo takšno nasilje morda tako poslabšalo, da bo postalo nevarno še za otroka).
Vem, da je težko iti od človeka, s katerim živiš. Vendar pa boš sama kaj kmalu ugotovila, da boš z odhodom svobodno zadihala in spet začela živeti. Vredna si, da si zaslužiš človeka, ki lepo ravna s tabo (tako kot ti z njim).
Srečno.