Ime:Jože
Prva diagnaza Avgust 2004: Maligni melanom, 7mm, samo operiran, nadaljnega zdravljenja ni bilo.
Druga diagnoza December 2005:karcinom na danki, stoma,obsevanje s kemoterapijo, operacija, na kocnu tudi odprava stome.
19. decembra 2006 so povedali da mu ne morejo več pomagati. Metastaze malignega melanoma so udarile v pljuča jetra, kosti……Pokončno je prenašal svojo bolezen, ki ga je zlomila 6.3. letos.

Še jaz

Ime: Mateja, 21 let
Diagnoza: Hodgkinov limfom, nodularna skleroza BNLI-2

Zdravljenje: marec 2005 do september 2005 (4x KT po shemi ABVD, 18x obsevanje mediastinuma)
Na prvem kontrolnem pregledu po zaključenem zdravljenju, konec novembra 2005, je bilo na rtg sumljivo za progres v mediastinumu.
Januar 2006 torakalna kirurgija zaradi biopsije tumorja v mediastinumu.
20. januar 2006: potrditev ponovitve : Hodgkinov limfom, nodularna skleroza
Februar 2006: sem se odločila za zdravljenje po nemškem protokolu in zaključek zdravljenja z visokodozno KT s presaditvijo KMC
23. maj 2006 presaditev KMC
20. julij 2006 izvid preiskave PET negativen

Zdravljneje v ustanovi: Onkološki inštitut, odd. H1 in KC oddelek za hematologijo

Vso osebje na OI odd. H1 in odd. za hematologijo v KC je bilo zelo prijazno.

lp

Mateja

Draga Kristina, super ideja:)

Status: sin bolnice z rakom leve dojke

Diagnoza raka: 26.2.2004

Vrsta bolezni: masivni lobularni karcinom in situ in invazivni lobularni karcinom, klasičnega tipa. Stopnja malignosti II(tubuli 3, jedrni pleomorfizem 2, mitoze 1).Premer celotnega tumorja skupaj z in situ tumorjem 3×1,5×1 cm.Estrogenski in progesteronski receptorji visoko pozitivni(90% celic).HER-2 negativen(0).V 2 aksilarnih bezgavkah ugotovljena po en mikrozasevek(1 mm velik).Brez vaskularne invazije.Brez karcinomske limfangioze.

Zdravljenje:začetek marca 2004 narejena najprej tumorektomija z disekcijo aksile, ker pa so bili v robovih multipli fokusi karcinoma, je bila narejena še matektomija enako v marcu 2004.V dojki prisotni multipli fokusi lobularnega karcinoma, veliki 1 mm.
Sledila je KT po shemi EC, in sicer 6 ciklusov.Nato obsevanje mamarne regije levo(18).Od zadnje KT naprej hormonska terapija 2 leti s tamoksifenom, nato narejena adneksektomijsa(odstranitev ovarijev) in zamenjava na exemestan(aromatazni inaktivator).

Zdravljenje na OI.
Zelo pozitivni spomini na osebje, predvsem na kirurga ter onkologinjo za sistemsko zdravljenje, negativni spomini na novico o raku.

Čas teče, sedaj že več kot 3 leta po operaciji, izvidi dobri in upam,da bo tako tudi ostalo.

Lepo se imejte vsi!

Leja

Maligni melanom Clark III – 1 mm
sum na diagnozo MM julij 2004
Odstranitev melanoma in potrditev diagnoze julij 2004 ;SB Maribor.
Odstranitev varovalnih bezgavk in pregled le teh november 2004 na OI Ljubljana, bezgavke negativne,nekaj dodatnih preiskav in zdravljenje zaključeno – sledijo kontrole na 3 mesece, sedaj pa že na 6 mesecev.
Upam, na najboljše, hodim na kontrole, še vedno pa me stisne pri srcu, ko pomislim, kako nedolžno je zgledalo moje znamenje, da mu sploh nisem posvečala pozornosti – osebna zdravnica pa je hvala bogu naredila tak halo, ko ga je zagledala,da sem si takoj našla kirurga in je zdravljenje potekalo zelo hitro.
Izkušnje z zdravniki zelo dobre tako v Mariboru in Ljubljani, največja zahvala pa seveda osebni zdravnici,ki je zadevo prepoznala pravočasno.

Mateja, 45 let

diagnoza DCIS na desni dojki.
Imam mamo, ki je preživela raka na dojki pred 35 leti. Od vseh indikacij, ki jih naštevajo, je samo ta odločila, ker imam 5 otrok, prvega pri 20 letih, dojila sem skupaj 7 let. Tako da ne mislim več, kot prej, da sem zaščitena z dojenjem. Dojila sem še do nedavnega, kajti najmlajša ima šele 3 leta. Ker sem v rizični skupini, sem imela prvo mamografijo že pred 5 leti, takrat je bilo vse b.p. Lani marca pa sem bila naročena na naslednjo, ker pa sem še dojila, sem prestavila datum na oktober. Oktobra pa sem še kar dojila, sicer občasno, pa le. Zdravnica je kar malo razmišljala, ali naj slika ali ne, in se je na koncu odločila, da če sem že tam….in so odkrili kalcinacije v premeru 8 cm. Centimetrov, ja. Po punkciji so postavili diagnozo duktalni karcinom in situ. Stadij 0, se pravi, da še ni zaseval. Zaradi obširnosti kalcinacij pa so se odločili za popolno odstranitev dojke, obenem pa sem se jaz odločila za rekonstrukcijo z lastnim tkivom s trebuha. Operirana sem bila 5. decembra. Odstranili so mi še varovalno bezgavko, pregled je pokazal, da je odstranjeno vse do čistega. Nisem imela nobenih dodatnih terapij, ne obsevanj, ne zdravil. Zato se kar nekako ne štejem med rakave bolnice, čeprav se mi kar dobro vidi, da je za mano kar obširna operacija. Pa tudi zdravniki so me ves čas opominjali, da to še ni pravi rak. Moje mnenje pa je, da je, ker je kot otrok-zarodek zame že otrok, je tudi zarodek raka že rak. Sicer ne bi pisalo na izvidu karcinom.

Hehe, tamala me še vedno sprašuje, ali je ta (dojka) že zdrava….

Lep pozdrav vsem!

Ajda, ob diagnozi 45 let
4 otroke, dojila skupaj skoraj 3 leta, nobenega raka na dojki v družini

maja 2005 sem zatipala bulico v levi dojki, čakala 3 tedne, če se spreminja z menstrulanim ciklusom – pa se ni!
26.5.2005 obisk ginekologa, ki me takoj pošlje na Center za bolezni dojk na Metelkovi
9.6.2005 pregled na CBD in mamografija
10.6.2005 (petek) punkcija bulice (na 2 mestih)
Že v ponedeljek kliče sestra, naj pridem v ambulanto:
14.6.2005 postavljena diagnoza karcinom leve dojke

Takoj šla na OI, naročena k dr. Marku Snoju, čakala na operacijo cel mesec, kar je bilo najhuje od vsega, kar sem doživela v tem času …
13.7.2005 operirana na OI, stavba A, izrezali so tumor (kvadrektomija) in vse bezgavke. Osebje super, stavba pa porazna … Čez 3 dni že doma.
Izvid: invazivni duktalni karcinom, karcinom in situ, gradus I., karcinom in situ obsega več kot 25 % celotnega tumorja, največji makroskopski premer tumorja je 1,7 cm, karcinom in situ je blizu proksimalnega roba, invazivni pa oddaljen 1 mm od roba lateralno in bazalno. Od 18 pregledanih pazdušnih bezgavk 2 pozitivni, največja velika 4,2 cm, več manjših zasevkov. Hormonski receptorji tako estrogeni kot progesteronski močno pozitivni, Her-2 negativen.
Proteaza tako uPa kot PAI-1 nizke.”
4.8.2005 začela s kemoterapijo po shemi CMF, dobila 6 ciklusov (vsak ima 2 kemoterapiji), zadnjo sem dobila 29.12.2005. KT sem dobro prenašala, le zredila sem se za 10 kg (na že 10 kg preveč …). Proti koncu kemoterapije, sredi novembra, še obsevanja – 30 obsevanj cele dojke in 4 obsevanja predela okrog brazgotine. Zdravljenje zaključeno 6. jan. 2006.
Jan. 2006 začela jemati Nolvadex, za dobo 5 let. Menstrucija se je poslovila na koncu KT, začele so se težave zaradi nastopa mene (oblivanje itd.), kar je trajalo huje pol leta, zdaj pa ni več posebej hudo.
Marca 2006 3 tedne v Dobrni, kar je bilo super! Zaradi roke in zaradi splošnega počutja, saj sem se neizmerno spočila …
Po letu in pol sem prepričana, da sem zdrava, saj je na vsaki kontroli vse OK, tudi mamografija.
Od aprila 2006 sem na polovičnem delovnem času (4 ure bolniške), kar mi zelo odgovarja, saj je bistveno manj stresno.
Letos sem se odločila za 42-dnevni post (ni čisto po Breussu), ki ga ravnokar končujem (še 3 dni). Na začetku me je malo bolel želodec, kar se je kmalu umirilo, drugih težav nimam. Počutim se super, precej bolje kot prej, gotovo tudi zaradi precej manjše teže 🙂
Osebje na OI: zdravnici, internistko in radiologinjo, lahko le pohvalim, obe sta si vzeli čas, mi razložili, kar me je zanimalo. Za kirurge to ne velja; sicer nekaj povedo, ampak le če jih vprašaš. So pa strokovnjaki za “rezanje”.

Lep pozdrav vsem forumovcem, Kristina, tebi pa hvala za super idejo!
(Joj, sem se razpisala …)

LP, Ajda

Ime: Karmen, stara 33 let, rodila enkrat, dojila osem mesecev
Diagnoza: duktalni karcinom desne dojke
Januarja 2006 zatipam na desni dojki zatrdlino, rečem nič hudega, saj to imam od čiščenja snega. Ker sem imela slučajno čez en teden ginekološki pregled, povem ginekologinji, ki me takoj naslednji dan pošlje na punkcijo. V četrtek sem imela punkcijo, v torek sem bila že v bolnici. Ker se je vse tako hitro odvijalo, nisem imela časa za dojemanje, kaj sploh mi je.
Zdravljenje: prvo operacijo so mi opravili 3.2.2006, odstranili so tumor in vse bezgavke, od 27 pregledanih so bile tri pozitivne. Ker ni bilo izrezano v zdravo, me je še čakala ena operacija, vendar po kemoterapiji. Prejela sem osem kemoterapij, štirikrat Endoxan in štirikrat Taxotere. v času od marca 2006 do avgusta 2006. Prve štiri prenašala zelo slabo (bruhanje dva dni), naslednje štiri boljše. 14.9.2006 me je čakala druga operacija, odstranili so mi celotno dojko in napravili rekonstrukcijo. Od oktobra 2006 hodim na Herceptin, prejemam pa tudi Zoladex. Mestruacije ni, težave mene me spremljajo. Vso zdravljenje razen Herceptina, je potekalo in še poteka v Mariboru, na oddelku za GINEKOLOŠKO ONKOLOGIJO IN ONKOLOGIJO DOJK in na PLASTIČNI KIRURGIJI MARIBORSKE BOLNIŠNICE.
Vsa pohvala vsem osebju, ki sem jih in jih še srečujem na poti mojega zdravljenja.

Krasna ideja, tole pofočkanje ! Jaz sicer ne obiskujem redno tega foruma, ker precej ‘doziram’ sedenje pred računalnikom, sem pa laična moderatorka sosednjega foruma Levkemija/transplantacija, kjer je primarij Pretnar strokovni moderator.

Ime: Milena
Starost: 43 let

Diagnoza: kronična mieloična levkemija, s Philadelphia kromosomom, odkrita v napredovanem stanju blastne preobrazbe

Simptomi: junija 2005 malo povečani levkociti (20), naročena na specialistični pregled za jesen, jeseni zatekanje nog, krvna slika pokaže močno povečane levkocite (40) in nezrele celice v krvi. Takojšnja napotitev v hematološko ambulanto, punkcija mozga in 20.11.2005 postavitev diagnoze.

Zdravljenje:
3 mesece doma: prvi teden citostatik v tabletah Litalir, nato 3 mesece biološko zdravilo Glivec, občasne transfuzije eritrocitov in trombocitov, ter injekcije za vzpodbujanje levkocitov Neupogen in eritrocitov Neorecormon.

presaditev kostnega mozga nesorodnega darovalca: na hematološki kliniki v KC od 9.2.2006 do 15.3.2006. Najprej odvzem lastnega kostnega mozga za rezervo, iz medeničnih kosti, ker iz krvi ni uspelo. Nato 1 teden intenzivne kemoterapije za uničenje vseh matičnih krvotvornih celic. 24.2.2005 presaditev (preprosta infuzija mat.krvotv.celic darovalca).

po 4 mesecih zavrnitvena bolezen (GVHD) na jetrih in koži, terapija Medrol,

zdaj po enem letu še reakcija na koži, sklepih – domnevna kronična zavrnitvena bolezen, še vedno terapija Sandimun, kortikosteroidne kreme

Zdravljenje pravzaprav še poteka, v tem času sem spoznala veliko čudovitih ljudi, tudi preko foruma, utrdila sem stara prijateljstva in še enkrat odkrila najlepše prijateljstvo in ljubezen svoje družine.

Pozdravljena!
Prosim te, če je možno, da se mi oglasiš na moj mail.
Rada bi te vprašala nekatere stvari v zvezi z boleznijo.
[email protected]

Še za mojo mami

Status: hči bolnice z rakom
Mamino ime: Kristina

Bolezen – prvič: rak na maternici; maj 2005 mami opazila krvavitve, julij operacija – popolna odstranitev, sledila obsevanja, konec zdravljenja november 2005; dobro okrevanje, ob kontrolah vse v redu, kot posledica obsevanj seveda brazgotine na črevesju, počutje nekaj mesecev super, vse normalno

Maj 2006: sum na rak dojke (pordela in zadebeljena koža), potrdijo v juniju, nato sledi cel kup preiskav za določitev tipa, ugotovijo, da gre za vnetni malignom dojke (izredno agresivna oblika raka), konec julija začetek s kemoterapijami – farmacorubicin (ne vem, če je pravilno), prejme 6 KT, vendar vmes težave z anemijo, prejme 2X transfuzijo krvi, zato se zdravljenje komplicira, v decembru zaključi s kemoterapijami (prejemala jih je v bolnišnici Celje).
V vmesnem času je precej shujšala (več kot 15 kg), vendar se na splošno še kar dobro počutila. Nato ji malo pred božičem oteče cela roka, vmes prazniki, imela datum za obsevanja v začetku januarja. Začele so se bolečine, jemala tablete Sevredol ter imela protibolečinske obliče Durogesig. V januarju ostane na OI v Ljubljani, začnejo z obsevanji, vendar zaradi edema na roki težko z aparatom dosežejo podpazdušni del, ker ni mogla dvigniti roke, lahko jo je le delno, poskušajo narediti, kar je v njihovi moči. Zaključi z obsevanji, vendar vmes je bila roka otekla, imela bolečine, hujšala. Edem sicer nekoliko uplahne, vendar oteče noga, nato zdravnica pove, da je rakasta bezgavka – v dimljah in da zaradi tega oteklost nog.
Dajo jo domov in predpišejo simtomatsko zdravljenje.

Doma okrog dva tedna, še kar v redu, jedla normalno, čeprav je bila videti še bolj shujšana. Nato en dan ni mogla več stopiti na noge, ni imela več moči, gre v bolnico Celje, kjer pravijo, da ne morejo nič narediti, nekaj dni ostane v bolnici, vendar stanje je slabo.

Doma pripravimo vse potrebno, da bo lahko doma, za nego, ker je bila nepokretna. Iz dneva v dan se je stanje slabšalo, sicer je bila vseskozi prisebna, se je tudi pogovarjala, vse je vedela, nam je še kar govorila, da bo, o poletju, grozno je bilo vam povem. Tožila o bolečinah, kljub protibolečinskemu obližu ter morfinskimi tabletami Sevredol. Poskušamo ji olajšati, kolikor se da. Bila sem ji v oporo, s sestro sva imeli dopust, izmenično, nato popoldan in ponoči smo bili ob njej, vendar je bilo tako zelo hudo, imam slike še vedno pred sabo.

Nato pa je moja mamica 14.3.2007 za vedno zaspala in se poslovila od nas. Voljo je imela, telo pa ni več zdržalo. Žal

Jočem, zdi se mi kot, da je bilo včeraj. Ne morem dojeti, da je ni več. Odšla je prehitro, stara je bila 58 let. Pri svojih 8. letih sva s sestro izgubili ata, njenega moža, tudi zaradi raka, na grlu. In zdaj je odšla še ona……

Se opravičujem, če sem zmedeno napisala….

Ime: Vesna
Starost: 23 let

DIAGNOZA: ALL (Akutna limfoblastna levkemija) B celična. Dvakrat.

SIMPTOMI: 1. septembra 1998 bolečine v desni nogi v pregibu, povečanje vranice in jeter. Na krvi vidno povečanje levkocitov.
2. avgusta 2001 bolečine v nogi in križu, povečanje vranice in jeter, ter povišani levkociti.

ZDRAVLJENJE: obakrat s kemoterapijo (mesne, metotraksat, vinkristin, …..veliko vrst kemoterapij tako, da za vse ne vem imena. Obsevanje :PRVO ZDRAVLJENJE obsevanje glave, DRUGO ZDRAVLJENJE obsevanje od glave do križa ampak vključno s križem. Tablete – citostati (medrol, metotreksat, pa še neka tableta podobna medrolu, neki žele, ki sem ga morala spiti zjutraj na tešče in obvzeno s pomarančnim sokom…) ter ostale tablete proti bolečini in proti raznim težavam ( ranital, rupurut, včasih kakšno uspavalo, tramal,…) morfij pa sem dobivala kar direktno 24-ur na dan v mišico. Občasne transfuzije in večkrat sem dobila tudi injekcije Neupogen za vzspodbujanje levkocitov. Pa še bi se kaj našlo.
Bila sem zelo veliko v bolnici, ker sem imela veliko raznih zapletov. V drugem zdravljenju sem bila v bolnici skupaj 7 mesecev in nič doma.

O svojem zdravljenju sem napisala tudi knjigo z naslovom MAMI, ALI BOM UMRLA!

Pravijo, da smo zgolj zazdravljeni. Tri leta od radikalne prostatektomije – Ca 61
Psa še vedno 0.04 Urolog pravi, da sem zdrav???!
lp

Ime: Karmen

Kolonoskopija 7.12.2005….zdravnik mi pove, da ima mož raka na črevesju

Operacija 15.12.2005 – odstaijo mu tumor in del črevesja

Diagnoza: Adenokarcinom rektosigme – stadij pT3N1

Zdravljenje: 8-ciklusov zdravljenja z Xelodo

Xelodo je dobro prenašal, stranskih učinkov skoraj ni bilo…so se pa pojavile težave po operaciji…tromboza in zato si je moral v času zdravljenja s Xelodo vsakodnevno dajati inekcije Fraxiparine…

Trenutno se dobro počuti in hodi na tri mesece na kontrolo na OI…vsake tri mesece mora narediti tudi UZ trebuha in zaenkrat je vse uredu…

Spomini so prijetni, kajti vse zdravstveno osebje je bilo izredno prijazno, pa tudi kontrole kažejo, da je zaenkrat bolezen prebolel, čeprav je o poplni ozdravitvi verjetno še prerano govoriti…a mi živimo kot da je bolezen premagana.

Vsem skupaj želim uspešno zdravljenje in moč za premagovanje te bolezni

Lp
Karmen

Ime: Beba
Starost: 49 let
Sem bolj na novo na tem forumu. Mi je všeč, da ste se predstavili.Sedaj bom to poskusila tudi jaz, to je dolga zgodba:

Moja mama je dobila raka na prsih pred desetimi leti in pred tremi je umrla.Večino osebne nege in skrbi za gospodinjstvo sem prevzela že pred 20. leti, ko jo je zadela možganska kap.

Nekaj mesecev po tem L.2004 mene RAHLO ZBADA OB LEVI PRSNI BRADAVICI, naročim se na kontrolo v ambulanti za bolezni dojk ( tja sem hodila na preventivne preglede vsako leto od takrat, ko je zbolela mama).Zdravnica vse pretipa, naredijo mi mamografijo.Septembra dobim domov obvestilo, da je vse BP in da naj pridem šele čez 18 mesecev.
Čez 2 meseca me prične bolet in rahlo mi zateče leva dojka, bradavica se uvleče.. Ginekologinja mi predpiše antibiotik.Po desetih dneh mi zamenja antibiotik, ker ni boljše me pošlje v ambulanto za bolezni dojk, tam mi ponovno zamenjajo, podaljšajo antibiotik.Naslednjič me pošljejo v bolnico v MB, na center za bolezni dojk, kjer me pošljejo na puNKCIJO, KJER UGOTOVIJO, DA JE PREMALO ODVZETEGA MATERIJALA…Vsakič je druga mlada zdravnica.
Končam sama mučenje in nič ukrepanje, poiščem zdravnika, ki je zdravil mojo mamo in se mu potožim, da ne morem več spati od bolečin. Naredi mamografijo,Naredi še isti dan širokoigelno punkcijo.Operacija z odstranitvijo dojke in vseh bezgavk sledi čez deset dni – to je 5 mesecev po tem, ko sem sama šla do zdravnice, ker sem opazila spremembe na dojki!!!

Izvidi so temu primerni – INVAZIVNI DUKTALNI KARCINOM DOJKE – GRADUS III – PREMER TUMORJA JE 7cm
prisotna vaskularna invazija, Okuženih 19 od 22 bezgavk, Her 2 je močno pozitivna (3+)Žarišča tudi v dermisu …
Moj zdravnik me tolaži, da mi lahko pomaga Herceptin, ki pa ga potem ni za dobiti, ker zavarovalnica ne plača…
Dobim 8 ciklusov kemoterapije, 25 obsevanj in avgusta 2005 zavarovalnica odobri vsem, torej tudi meni Herceptin.

DOBIVAM GA DO JUNIJA, KO OPAZIM , DA SE ISTO KOT PREJ Z LEVO DOJKO SEDAJ DOGAJA Z DESNO.Moja zdravnica v Ljubljani je na dopustu pa vseeno poiščem zdravnico na oddelku, ki me pregleda, me pošlje na mamografijo,še ponovno ciljano mamografijo, mamotomijo, ultrazvok bezgavk in punkcijo bezgavke in konec septembra sem operirana na desni strani ( spet je bilo potrebno tri mesece od moje ugotovitve, da je nekaj narobe pa do operacije!
odstranijo mi celotno desno dojko in podpazdušne bezgavke. Prognoza je slaba. tumor je velik 6 cm.Vse druge karakteristike so iste kot na levi strani.
Tokrat dobim le 6 ciklusov xelode in po čudnem spletu okolišči ( mojo zdravnico nadomešča mlad zdravnik), me pošlje na konzilij kjer mi določijo še 25 obsevanj.Njej se niso zdela potrebna.
Kako se počutim?
Včasih bedno, velikokrat sem sama posredovala, opazila mnogo prej kot strokovnjaki, čeprav imajo na razpolago mnogo aparatur, znanja, denarja, moči in mene, ki vse povem, pokažem, vprašam, prebiram vse kar je znanega o uzdravilih – na Nemških spletnih straneh dobiš vse podatke, ki so pri nas le za zdravnike.
Slabo sem prenašala prve štiri kemoterapije, po xelodi so mi odstopili nohti, velikokrat mi teče kri iz nosu, utrujena sem, bolijo me sklepi, mišice, peša mi spomin, oblivanje se ponovi velikokrat na dan navadno ob najmanj primernih trenutkih ( v trgovini, med pogovorom pri zdravniku – takrat kot da se ustavijo možgani. Tudi srce mi nagaja.Po drugi operaciji imam otečen del prsnega koša kjer poteka brazgotina, videz okoli brazgotine je grd, čuden, vendar zdravnici kljub očitni razliki z levo stranjo nič ni sumljivo, oziroma ne ve kaj bi naj to bilo.Tudi sama nimam ideje zakaj tolikšna razlika.Rredim se,občasno imam driske.
Razen ob slabih trenutkih in ob dnevih ko obiščem onkologinjo(ki je realist),skušam verjeti, da bom še ozdravela.Hodim na sprehode, sama skrbim za gospodinjstvo, občasno pazim kako uro vnuka, ki se je rodil ko sem ležala v bolnici in mi je tekla kemoterapija.
Trenutno hodim še na obsevanja, torej se vsak dan vozim v Ljubljano.Skušam biti optimist! Dve leti in pol me že luknjajo( žile so ena sama katastrofa), vlivajo različna zdravila v mene, me obsevajo jaz pa se še kar držim! Ne nisem zmagovalec, ker mislim, da je bolje če ni zmagovalcev, ne verjamem v vojne, boje,pa tudi v mazače in čudeže ne…
RADA BI ŠE ŽIVELA, IMAM ZA KOGA!
Lep pozdrav
Beba

Ime: Brina
Starost: 19
Diagnoza: mediastinalni Ne-Hodgkinov Limfom s sklerozo, VC, B-celični
Zdravljenje: od aprila 2006 do septembra 2006, 6 kemoterapij in 15 obsevanj
Zdravljenje v ustanovi: Onkološki inštitut, oddelek H1

Lepe pozdravčke vsem!!

brinca 🙂

Bolj poredko se oglašam, čeprav večkrat kaj preberem

Sem pa začutila potrebo, da zapišem tudi del svoje zgodbe….

Ime: Nataša

Moja mami zbolela za rakom jajčnikov, v napredovalni fazi leta 2001, zapustila nas je leta 2003 (5.2.2003), ko ji tudi na Onkološkem inštitutu niso mogli več pomagati. Po KT, operaciji in KT.

Po tem sem tudi sama odšla na pregled dojk, jajčnikov,… skratka želela sem se prepričati, da je z menoj vse OK.

Na dveh pregledih leta 2003 niso ugotovili nič, ena izmed zdravnic, ki dela tudi na OI je celo izjavila, da mi naslednjih deset let ni potrebno priti na pregled, da se vidiva čez 10 let.
Če bi se držala samo njenega navodila, verjetno danes ne bi bila več z vami.
Aprila 2005 sem zatipala v desni dojki zatrdilno, za katero so ugotovili, da je maligna, invazivni duktalni karcinom desne dojke. ŠOK

Sledila je operacija v rekordno kratkem času, KT in obsevanje.
Ves čas sem poskušala živeti normalna in dajala vtis, da zmorem in da si želim živeti…
V letu, ko sem imela omenjene terapije se nisem zaprla med štiri stene. Še več, zgodil sem mi je pomemben premir v moji poklicni karieri. Tudi osebnostno sem v večih pogledih napredovala. Svojo bolezen vidim kot pomembno izkušnjo v svojem življenju, iz katere sem se veliko naučila.

Letos sem obletnico operacije začutila kot svoj drugi rojstni dan.

Vsem želim vse dobro!
Nataša

Pozdravljeni!

Tudi naša družina oziroma moj oče je danes prejel informacijo o raku na črevesju. V katerem stadiju je, ne vemo, zdravnik pa je po telefonu (ko je podajal rezultate izvida) dodal še info o možnostih, ki naj bi bile 50 : 50. Zdaj sledi operacija.
Glede na vaše “podobne” izkušnje se obračam na vas s kakršnokoli informacijo o poteku vašega primera, ki bi tudi nam prišle prav. Moj email: [email protected].

Zelo vam bom hvaležna.

Hvala, Irena.

Marija Ana, 33 let

Lani januarja (prvi pregled po porodu) sem imela PAPII, maja že PAPIV, CIN 3, carcinom in situ. Torej rak materničnega vratu. Konec avgusta som bila operirana v LJ. Izvidi so bili bolj bogi, v meni je ostal košček rakca, na srečo je kasneje propadel, smo se pa že pogovarjali o možnosti, da mi odstranijo maternico. Za enkrat sem ok, le HPV sem pozitivna, kar pomeni da se vsaka sprememba lahko zaradi virusa prej ali slej spremeni v raka… no a o tem bom razmišljala če se to zgodi.

Drugače sem v rizični skupini pri raku na dojkah in hodim redno vsako leto na pregled. Teta je umrla za rakom na dojkah.

Ja no prejšni teden so taščo operirali za slpič… našli pa so tumor na tankem črevesju. Maligen. Sedaj čakamo na rezultat in potem kakšno zdravljenje bo potrebno, če sploh.

Dragi soborci!

Boste napisali svojo izkušnjo bolezni in sodleovali v natečaju? Bodite še tokrat špogumni! Več o natečaju ZA POGUM, ZA ZDRAVJE na http://www.onkologija.over.net!

Pozdravček!

No,pa dajmo:)
Sonja
starost 38,
diagnoza:
Pri 31 letih rak na materničnem vratu
na KC odvzem maternice,nato skoraj 5 let mir
Po nekajmesečnih problemih z ledvicami sem lansko leto zopet pristala na KC in po vseh pregledih in punkcijah diagnoza:
odpoved desne ledvice ter recidiv karcinoma v mali medenici..
Sledila je operacija,odvzem desne ledvice,desnega jajčnika,slepiča,dela trebušne mrene…
Nato največja možna doza obsevanja(kemoterapiji sem se izognila,ker je tveganje zaradi ene ledvice preveliko) ter predvidena brahioterapija,ki pa nato ni bila potrebna,ker se je ostanek tumorja lepo obnašal in izginil:):)
Do letošnje pomladi blaženi mir,natosem v predelu trebušne stene,kjer je bil vstavljen dren,zatipala majhno zatrdlino!
Zopet zame že ustaljen postopek in diagnoza:
rakasto…
Spet operacija,tokrat so izrezali celo zatrdlino in del tankega črevesja,nato čakanje na obsevanje…
Včeraj sem potrdila začetek mojega rednega obiskovanja na Onkološkem,tako,da bom sedaj 18 dni preživljala svoje popoldneve v vožnji v Ljubljano in nazaj…
Počasi mi začenja iti moje preživljanje dopusta na KC in Onkologiji na živce-sem že povedala mojemu zlatemu zdravniku,da bi naslednje leto raje preživela na kakšnem prijetnejšem prostoru:):)
V glavnem,ne dajmo se,življenje je lepo in eno samo-treba ga je preživeti karseda lepo in po svojih željah!