Najdi forum

Živjo,
zanima me kako močna simptomatika pri shizofreniji je še sprejemljiva ob jemanju zdravil in kdaj je potrebno terapijo pojačati/zamenjati. Npr. če so še nekoliko prisotne blodnje, čudni občutki, prepričanja, sanje, ki se jih razlaga kot nekaj kar je morda resnično morda ne, morda pa vsiljeno od drugih itd, vendar pa jih oseba lahko navzven kontrolira tako da ni opazno za okolico, razen če se odloči govoriti o teh temah – ali je bolje kaj spremeniti ali pa ohraniti enako obliko terapije.

Zanima me tudi več o učinku nezdravljene psihoze na možgane in učinku zdravili na možgane, kaj je slabše za posameznikaemlje, ki jih oz. ali je res možno takšno bolezen zdraviti izključno z psihoterapijo. Kakšna oblika psihoterapije je najbolj primerna in kakšno razliko lahko pri takšnih pacientih od nje pričakujemo.
Hvala za odgovor.

Pozdravljeni,

glede ocene, kdaj je zdravilo nezadostno učinkovito, ni natančnih pravil. Namreč, velika je razlika, ali gre za mlado osebo s prvo epizodo psihoze pri kateri prvi uporabljeni antipsihotik ni zadostno učinkovit, ali gre za kronično bolno osebo po večih epizodah bolezni pri kateri smo že probali 7 antipsihotikov. V začetni fazi bolezni poskušamo doseči popolno ali skoraj popolno remisijo simptomov, res pa je, da nam to ne uspe vedno.
Nezdravljena psihoza je bistveno bolj škodljiva od anitpsihotikov, zato je zdravljenje praviloma z zdravili. Zdravljenje psihoze se odvija v fazah, prva je akutno zdravljenje, nato sledi nadaljevalno ter vzdrževalno. V vzdrževalni fazi se pod določenimi pogoji lahko poskusi zdravljenje brez zdravil, vendar, če je psihoza ponovi, jih ponovno uvajamo. Psihoterapija je lahko učinkovita toliko, da omogoča bistveno manjše odmerke zdravil, v nekaterih primerih tudi življenje brez zdravil in manj recidivov. Lahko pa omogoča hitrejše ukrepanje v primeru ponovite bolezni in posledično hitrejše okrevanje.
Psihoterapijo psihoz ne izvaja vsak psihoterapevt, zelo je pomembno da izberete takega ki je dobro izobražen in izkušen (osebno bi v primeru psihoz priporočila zdravnika ali psihologa katera sta tudi psihoterapevta). Modaliteta psihoterapije tukaj ni pomembna, ker se način dela načrtuje individualno.

Lep pozdrav,

Daniela Fiket, dr. med., specialistka psihiatrije - transakcijska analitičarka, svetovalka Inštitut Neocortex; Kontakt: 070/760-769 ali [email protected]; Spletna stran: http://psihoterapija-fiket.si

Zdravo,
najlepša hvala za odgovor. Učinek psihoze/zdravil na možgane me zanima predvsem, ker berem primeri kot je bil John Nash, Ronald Bassman, Will Hall… Pri zdravilih pa se nekako zdi, da je po vsakem čeprav samovoljni prekinitvi slabše in pri novem zdravljenju potrebna močnejša doza zdravil. Zanima me zakaj do tega pride, da je stanje po tem hujše in prejšnja doza ne prime? Medtem ko npr. zgoraj navedeni delujejo za tako bolezen precej ok, kljub temu da so zavrnili zdravila (vem da so zgoraj navedeni bolj izjeme kot pravilo, pa vendar…)
Sprašujem se tudi, v primeru da je možno pozdraviti oz. izboljšati bolezen z psihoterapijo, potem bi bilo nekako logično da je izvor težav v okolici pacienta, sicer je kontraproduktivno iskati krivca, vendar pa če gre za napako pri obrezovanju sinaps oz. kemično neravnovesje, ne razumem kako je lahko psihoterapija efektivna? Če vam ni težko bi vas prosila če bi mi to lahko malo bolje razložili.
Zanima me tudi kako nekoga, ki ga čisto nič, ampak res nič ne zanima (razen morda za silo kakšen filma in kajenje) in prav nič ne veseli, motivirati da bi počel/a karkoli in pomagati da bo ga/jo začelo veselit (če osebo že pred boleznijo ni skoraj nič zanimalo). Je mogoče kaj storiti da nekdo, ki ne čuti čustev kot bi si jih želel/a to nazaj pridobi?
Ker nimam najboljše izkušnje ne z psihiatri in ne psihoterapevti, bi me zanimalo, če obstaja kdo (z obeh področij) ki bi mu vi povsem zaupali v primeru psihoz. Vem, da forum ni namenjen reklami pa vendar je za to področje težko dobiti realne informacije, saj je pacientom v takih situacijah po izkušnjah pogosto bližje nekdo, ki ni strokovnjak na področju psihoterapije in psihiater, ki piše najmanj zdravil, kljub temu da bi jih bilo morda potrebno več in pacienta čimprej pusti pri miru. Tako da je težko ugotoviti koliko se nekdo dejansko spozna in mu je mar glede na mnenja, pa še samih mnenj je zelo malo in so zelo različna…
Rezultatov pa na tem področju zaradi specifičnosti ni ravno možno videt. No Rugelj jih je edini ponosno kazal pa še to je šlo za povsem drugačne primere…

nova
Uredništvo priporoča

Pozdravljeni,
shizofrenija ima močno genetsko komponento, kar pomeni, da na velik del vzrokov za nastanek shizofrenije, ne moremo vplivati. Ampak, tudi pri enojajčnih dvojčkih, ne pride do 100% pojava shizofrenije pri obeh, ampak samo do 70% preklapanja. Torej, pri ljudeh ki imajo povsem enake gene, se pri enem shizofrenija pojavi, pri drugem dvojčku pa ne. Torej, mora biti še nekaj in ne samo genetika. Na ta del lahko vpliva psihoterapija.
Po drugi strani moramo povedati tudi dejstvo, da niso vsi pacienti primerni za psihoterapijo, saj je že prvi pogoj motivacija. Nato pa se vežejo še drugi pogoji, sposobnost introspekcije, relativno dobra funkcionalnost, odsotnost hujše psihotične simptomatike (tudi s pomočjo farmakoterapije).
Ko primerjate ljudi z isto diagnozo morate upoštevati dejstvo, da nimajo vsi enakega poteka bolezni. Eni imajo zelo blagi potek, tudi brez zdravil, z redkimi poslabšanji in povratkom na prejšnjo raven funkcioniranja, drugi imajo bolj pogosta poslabšanja po katerih nikoli ne dosežejo prejšnje ravni funkcioniranja in tretja skupina ima progresivno obliko bolezni, pri kateri pride do postopnega propradanja funkcionalnosti.
Kot vidite, ni to tako preprosto, ker shizofrenija nima samo enega obraza. Osebno izvajam psihoterapijo pri ljudeh ki imajo shizofrenijo in tudi pri tistih ki so doživeli psihozo zaradi drugih težav. Takšne terapije so dolgotrajne in precej naporne za psihoterapevta. Rezultate dosegamo po majhnih korakih in včasih dolgo stopicamo na mestu. Trenutno imam 5 takšnih klientov v procesu in za več trenutno nimam kapacitet, zato sebe ne bom “reklamirala”, prav tako težko rečem kako delajo drugi. Če vas zanima več o tematiki vam priporočam naslednje povezave http://www.isps.org in http://www.isps.si

Lep pozdrav,

Daniela Fiket, dr. med., specialistka psihiatrije - transakcijska analitičarka, svetovalka Inštitut Neocortex; Kontakt: 070/760-769 ali [email protected]; Spletna stran: http://psihoterapija-fiket.si

New Report

Close