Vmešavanje stare mame v mojo vzgojo
Pozdravljeni,
na vas se obračam iz obupa in s prošnjo da delite z menoj vaša mnenja o problemu, ki ga imam in rešitvah problema, ki ga imam s svojo mamo.
S partnerjem sva se razšla in s hčerko sva prišli živet v hišo moje mame. Odstopila nama je spodnje nadstropje. Tukaj živiva leto in pol. Z očetom hčerke imamo dobre odnose.
Mama in jaz nikoli nisva imeli preveč dobrega odnosa. Če si drugače razmilšljal, se vedel kot ona, so bila tukaj nesoglasja. Prepir in distanca je vžgala, da se ni non stop vtikala vame in moje početje, partnerstvo,… In to pri mojih krepko čez 20 let, moji finančni samostojnosti,…
In sedaj se ves čas umešava v mojo vzgojo. Komentira in kontrira vzgojnim ukrepom vpričo moje hčerke in mi s tem ruši avtoriteto, njej pa daje potuho.Namreč hčerka, je stara 4 leta in seveda preiskuša meje, izsiljuje in trmari. Jaz absolutno ne dovolim takega vedenja. Seveda se ob tem hčerka, zares hudo joka (brez solz sicer), cvili, se meče po tleh in vse kar spada zraven. Mama seveda tudi ne more poslušati “dretja” in medtem ko jaz poskušam pametno reagirat na hčerkino izsiljevanje – to pomeni da jo pustim da se zdere, ona pride k njej in jo ogovori Kaj pa je narobe,… in jo navadno odpelje k sebi. Tako jo podpre v trmi, hčerka zmaga, jaz izgubim bitko. Prišlo je že tako daleč, da ob vsaki moji prepovedi ali odklonitvi nečesa ali samo redu, kliče mama, mama, k mami bi šla. Skratka popolnoma sta mi zbili avtoriteto. Bila sem popolnoma obupana.
Potem smo odšli z hčerinim očetom skupaj na dopust in že doma sem vedela, da bo pridna, ubogljiva, spoštljiva. Res je bilo tako. Nič trme, ob poskusu izslijevanja sva jo takoj ustavila. In ni bilo nobenih izpadov. Ker sva bila složna v vzgoji in seveda ker ima oče večjo avtoriteto, ampak imela sem vsaj podporo. Razumela kdo je tukaj starš. Sprašujem se kaj potem to pomeni – sem jaz čudna mami ali res vpliv moje mame škoduje. Sem morda prestroga in išče doma nekoga, ki ni?
Ko smo prišli domov, sem jo veliko pred vsemi pohvalila za njeno vedenje na morju. Bila je ponosna tudi sama.
Sedaj sva 5 dni doma. In še drži vzgoja in meje, ki smo jih imeli na morju. Je že dvakrat poskušala s trmo in izslijevanjem, vendar sva jo uspešno premagali preden se je sploh zares začela.
Mama pa že sarkastično komentira mojo vzgojo, seveda vpričo hčerke. Rekla sem ji da sem se zelo potrudila, da hči ponovno upošteva meje in da se ne bo kregala z mano vpričo nje in naj ne komentira moje vzgoje in naj se ne vtika v mojo vzgojo. Ona je vzgajala svoje otroke kot je želela, jaz bom pa svoje tako kot mislim, da je najbolj prav.
Morda je tudi moja napaka, da sem dovolila hčerki, da gre z njo na nek dogodek, da je včeraj prespala pri njej, danes pa jo je peljala na sladoled. Zakaj sem to storila, tudi jaz sem samo človek, utrujena ženska, ki mora kot samohranilka veliko sama postoriti.
Naj omenim še to,ko pridem ob pol štirih iz službe, želim, da se varstvo konča, ampak ne moja mama, hodi dol in ji prinaša hrano ali pa jo vabi gor. Ali pa jo na tak ali drugačen načim poskuša zvabiti k sebi. Kot da ji jaz ne dam hrane, pijače? Me ima za tako neodgovorno mamo?
Opravičujem se vam za dolg, morda prepodroben mail, vendar sem želela prikazati celotno sliko in problem.
Hvala vsem in lep dan.
Spoštovana gospa,
koliko jeze in besa je možno začutiti na vašo mamo. Da se človeku kar “meša” v glavi. Vse, kar čutite ob njej, je res in nič se vam ne dozdeva. Zelo dobro ste opisali vaše življenje in odnose, zato vam lahko konkretno in iskreno odgovorim. Pohvalno, da imate z bivšim partnerjem urejene odnose, saj to dobro vpliva na vaju oba, predvsem pa na čustveni razvoj vajine hčerke.
Kot ste že sami navedli, je vaš odnos z materjo že od nekdaj nezadovoljen. Nikoli vam ni zaupala in nikoli ni upala, da se boste razvili v krasno, samostojno žensko (čeprav ste se). Te potrditve vam ni zmogla dati (saj je tudi sama ni dobila od svoje matere) in jo lahko zaman pričakujete, saj je bila vaša mama nedvomno zelo podobno vzgojena: njena mati ni zaupala vanjo, zato se je redno “vtikala” v njeno vzgojo in ji s tem vzbujala občutek negotovosti, nemoči in dvomov vase kot ženski in materi. Ta vzorec, kateremu vaša mati precej uspešno sledi, je najverjetneje živela sama, zato je prepričana, da je pravilen in da s tem vedenjem ni nič narobe. Verjetno vam bo lažje, če boste vedeli, da tega ne počne nalašč (čeprav morda največkrat tako izgleda), temveč v dobri veri pomagati vam in nenazadnje tudi sebi.
Čeprav ste ji že večkrat poskušali dopovedati, kaj počne narobe oz. jo ustaviti pri njeni vsiljivosti, “pametovanju” ter vzbujanju dvomov v vaše materinstvo, izgleda kot da je ne zanima in tako to ostaja nerešeno. Počasi že obupujete in bi najraje s tem zaključili oz. se predali. Čutite, kot da ste v tekmi z njo, katera je boljša, koga bo imela vaša hčerka raje, itd. in da ona čisto tiho zmaguje, vam pa pešajo moči. Čutite tudi, da tako ne more več naprej in samo vprašanje časa je, kdaj se boste tako močno razjezili, da boste res začeli nekaj delati na tem. Šele ko se boste zares močno razjezili, ko vam bo prekipelo in ko vam bo vseeno za posledice, šele takrat se bo nekaj začelo spreminjati. Prej žal ne. Tista jeza je edina lahko konstruktivna, mora pa dozoreti.
Sama bi vam zagotovo iskreno iz srca svetovala selitev s hčerko stran od matere, saj ji boste s tem fizično preprečili dnevno vsiljevanje in brezbrižnost do vas, dobili pa boste boljši vpogled na odnos vaše matere do vas ter si dvignili samozavest, da lahko živite brez nje in da ste nasploh v redu ženska. S tem bi se začela krepiti tudi vaša materinska moč, v katero ste izgubili že nekaj zaupanja. Odnos vaše matere do vas je ne samo škodljiv, temveč zelo nespošljiv in ponižujoč, saj vas razvrednoti v vsem, kar ste, kar čutite in mislite – takšen odnos je tudi manipulativen, brezbrižen in nasilen – in iz teh razlogov nesprejemljiv, saj vam ostane samo še jeza, bes in sovraštvo do matere. Ko boste to iskreno začutili, je čas za spremembe, saj so to občutki, ki se med vama ves čas nevede pretakajo, a ne izrazijo. V materini prisotnosti vas v polnosti zasedejo in blokirajo, zato začnete dvomiti v svoje sposobnosti in dejanja (ker si ne zaupate). Ko ste bili s partnerjem na dopustu, ste se sprostili in ste imeli prostor, da ste si lahko zaupali, zato ste hčerko lahko v miru (brez napora), uspešno vodili v življenje. Če boste še naprej ostali v hiši z materjo, vas čaka zelo podobno življenje, saj vaša mati sama nikdar ne bo prekinila takšnega vedenja, ker niti ne čuti, da je kaj narobe.
Jezo, ki jo čutite, uspešno izkoristite pri odločitvah o vašem življenju, namesto da jo nevede izraža vaša hčerka, zato “trmari” in “izsiljuje”, kot pravite. Vaša hčerka res preizkuša in se uči, kaj se v življenju sme in kaj ne, zato morate materini vsiljivosti čimprej narediti konec, saj vašo nemoč in občutljivost vselej izkoristi (potuha vnukinji), s tem pa sebi omogoči krajši občutek pomembnosti. Kadar je hčerka v stiski (“se dere”), jo potolažite in umirite z objemom in je ne puščajte same, saj potrebuje varnost. Odnos z materjo lahko začnete urejati že po malem, npr. da hčerko daste v varstvo drugi osebi ali v vrtec, da zaklepate vrata stanovanja, da naj mati pride na obisk le, če bo povabljena (in se sama od sebe), itd. Če bivšemu partnerju zaupate, se pogovorite z njim, da dobite potrditev in oporo. Lahko preberete kakšno knjigo, npr. Strupeni starši (S. Forward) ali pa si poiščete strokovno pomoč, če bo težko.
Srečno in javite nam kdaj, kako ste.
Žal mi je, da si v taki situaciji. Ampak morala boš izbirati: finančno udobje in pomoč mame nasproti svobodi in življenju po lastnih načelih, s čimer mislim predvsem na vzgojo hčere.
Tvoja mama je pač tiste vrste mama, ki sicer najbrž o sebi meni, da je oh in sploh čudovita in požrtvovalna, pridna, modra in polna dragocenih življenjskih izkušenj, da pomaga, da brez nje ne morete, praktično se odpoveduje lastnemu življenju za vaše dobro… pa taka nehvaležnost.
V resnici pa tvoja mama samo izpolnjuje svojo potrebo. Ugaja ji, da si ti prišla ‘nazaj domov’ in ker si zdaj tukaj, brez najemnine, je torej tvoja dolžnost, da živiš tako, kot si je ona zamislila. Ugaja ji, da se dobesedno poigrava s tvojo hčerko, da stopi vmes, da doseže zmago nad teboj, da izpade boljša, bolj čuteča – boljša je, tvoja hčerka jo ima raje, kot lastno mamico.
Tvoja mama je padla v past, v katero padejo babice brez lastnega življenja. Nimajo nič, kar bi počele, kar jih veseli. Svoj smisel najdejo v igranju z vnuki. Počutijo se pomembne in sploh še, če dosežejo, da se vnuki zatekajo k njim po potuho, je blaženost popolna. In žal, ne glede na to, da gre za odrasle ljudi, ki bi pri svojih letih morali imeti nekaj pameti skupaj, jih lahko ob zid mečeš, ampk njim ne bo kapnilo, da svojim vnukom delajo samo škodo, še več, zlorabljajo jih za občutek lastnega zadovoljstva.
Edino kar ti preostane je, da se odseliš na svoje. Ali kredit ali pa najem. Četudi bo stanovanje manjše, boš v njem absolutni gospodar. Resda boš plačala več denarja, ne boš pa plačevala s svojimi živci in odrekanjem samostojnosti. Punčka je tudi dovolj stara, da jo daš v vrtec, kjer bo v družbi vrstnikov morala razviti neke socialne spretnosti, če bo hotela preživeti. Pri vaju doma boš ti absolutna avtoriteta za vzgojo.
Materi predlagaj, naj se včlani v kakšno društvo, naj počne nekaj, kar jo bo veselilo. Tako ji bo druženje z vnukinjo prijeten oddih, ne pa smisel življenja.
Dokler pa boš živela v hiši tvoje matere (torej nekako na njen račun) in koristila materine storitve, se mati ne bo odpovedala svojemu početju. Tako pač je. Vse se plača, tako ali drugače. Plača se udobje in plača se samostojnost.
Najprej najlepša hvala ga.Barbari Novak za odgovor in pomoč.
Res je kar ste napisali, vse je res. In to boli. Nikoli me nihče od domačih ni slišal, nikoli niso bila upoštevana moja čustva, moje občutenje. Ni bilo dovoljeno, ker sem itak nekaj drugačnega,….
Za dodatno pomoč glede problema z mamo vas kontaktiram tudi na zs.
Hvala tudi vam za odg ga. Kikica. Želim vam povedati, da nimam nobenega udobja v tej hiši. Če ne bi bila prisiljena zaradi neznosnih odnosov oditi od moža (danes pa kljub vsemu kar se je zgodilo negovati odnos z njim za voljo hčerke in konec koncev tudi naju) in če bi imela možnost iti kamorkoli drugam, samo ne domov, BI Z VESELJEM ŠLA. Tako sem si tukaj uredila, prenovila dom. Za nakup stanovanja nisem imela denarja, najemnina ni prišla v poštev, tudi mama je bila takrat zelo razumevajoča. Ne bo se vtikala, pustila naju bo pri miru,…. In tako sem izbrala to možnost. Vložila sem kar precej denarja v stanovanje, tako, da si sedaj absolutno ne morem privoščiti najemnine – pa bom mogoče na koncu tudi v to šla, če se razmere ne uredijo na vzdržno raven. Definitivno nimam že od svojega 17 leta nobenega finančnega udobja od moje mame, kaj šele sedaj.
Razumite me, da sem tukaj leto in pol in da v tem trenutku, selitev odpade. Želim si rešitve problema na vdržno. Ne želim, no v bistvu ne morem imeti posebnega odnosa z njo, saj vem, da ne bo razumela.
Res si mama tukaj zadovoljuje svoje potrebe, poleg tega se ji zdi fenomenalno, da se hčerka “zateka” k njej. Saj se tako dobro razumeta” Bolje kot sva se midve, bolje kot se hčerka z mano.
Težko je in boli.
Danes naprimer je hčerka na vsak način želela prespati pri stari mami, je jokala, trmarila, ko sem rekla, da naj spi tukaj. Ne, ne, in ne, da je pri meni grdo , pri mami pa lepo. Včeraj sem ji že dopovedala, da se spi v svojem domu, v svoji postelji, kdaj pa kdaj pa pri babicah. Danes je ihtela. Rekla sem ji, da ne more spati pri mami ali kje drugje, če ji ni kaj všeč pri meni.
Zakaj je tako, zakaj hčerka čuti, da je pri meni grdo, zakaj noče spati tukaj? Če jo vprašam, govori nesmiselno. Na kakšen način ji dopovedati, da če vzgajaš ti ni vedno vse všeč. Ali ji sploh še kdaj dovoliti, da prespi pri mami?
In tukaj se zgodba z razvajanjem ponovi pri bivšem možu, s taščo, ki jo tudi razvaja. Ja, ni moj problem, kako stvari urejejo tam. Ko pride domov veljajo moja pravila, pa se kljub vsemu njihov vpliv pozna. Rekli boste, naj uredi bivši mož z njo. Ja, saj deloma, pa kaj, ko kljub temu, da naj bi bil to čas hčerke in očeta, ona veliko časa preživi z babico in dedkom.
Hvala in lep večer.
Pozdravljena SiM!
To kar se vam dogaja sploh ni fer, ni prav, da vse to doživljate, doživljata s hčerko. Je pa veselje, ko človek med vašimi vrsticami zagleda vašo željo, hrepenenje, pripravljenost po spremembi na boljše, pri tem pa si širi obzorje. Kot moški, lahko vam, mami samohranilki iskreno čestitam na podvigih in s pokončno držo v upanju naprej. Upam, da se zavedate te dragocenosti in ste ponosni nanjo, ste ponosni nase.
Glede na okoliščine ste pripravljeni narediti še kaj več, da bi bili odnosi z mamo boljši znosnejši. Slišati je kot dejstvo, da ne boste bežali pred, zaenkrat nastalimi težavami, ampak jih boste rešili.
Res je, vredni ste boljšega življenja, pa kjer koli se boste nahajali in prav je, da iščete možnosti za rešitev ovire.
Ne glede na mamino vedenje, ne glede na hčerkino vedenje, ne glede na taščino vedenje, je fer, da si privoščite trenutke, ko boste povsem samo sami s seboj na poseben način,- vsaj 20 min na dan. Ta čas je dragocen čas, saj ga boste namenili posebni osebi, ki je lahko vrhunski človek, to ste Vi. V tem času namenjenim le vam, je prav, da v sebi odkrivate tudi duhovno dimenzijo človeka in se tudi na tem področju okrepčate za nove podvige. Čemu bi vam bila pot težka, če vam je lahko lažja, čeprav ni povsem enostavna. Pot je pomembna.
Najprej je potrebno, da je človek sam seboj uigran, pomirjen… saj je človek največ časa tudi sam s seboj., kamor koli boste šli, tam boste Vi.
Ja, verjamem, da si te uigranosti želite in vas pri tem »moti« med ostalimi dogodki še mamino vedenje.
Kjer koli, kamor koli… boste šli je prav, da se zavedate svoje dragocenosti, je prav, da se zavedate da ste darilo temu svetu, je prav, da se zavedate, kako ste v danem trenutku svoje preteklosti ravnali najbolje kolikor ste takrat mogli, znali… V okrepčani duhovni dimenziji boste dogodke okrog sebe doživljali drugače kot sedaj, drugače se boste odzivali na dogodke kot sedaj. Večkrat se človek lahko le začudi, kako se lahko stvari obrnejo na bolje- na bolje ko bi najmanj pričakovali. Ob tem smo lahko le hvaležni vesoljni Ljubezni, da nas nikoli ne zapusti in nas vedno znova in znova nagovarja, da se ji vendar prepustimo priti do vsega našega Bit.
Zato takrat, ko boste imeli trenutke za se, vsak dan, in se takrat udobno namestili boste (kot bi jemali antibiotike) , jemali duhovna zdravila. Zdravila bodo delovala zoper pomanjkanje ljubezni iz otroštva, zoper občutke krivde, zoper zamere do preteklosti, zamere do mame in oseb, ki jih ne navajate, »zdravila« bodo delovala zoper strah, pomanjkanje poguma, … Zdravila osmislijo naše življenje, nas ozaveščeno povežejo z našim, izvorom od koder človek prihaja. »Zdravila« nam pomagajo, se »priklopiti« na pravo mesto, na mesto, ki je sama dobrota, toplina, Ljubezen, pravi mir… Pomembno je postati tudi pretočen za dobro!
. Tukaj gre za :
– pot brezpogojne Božje ljubezni
– zaupanja
– pot umirjenosti
– pot osvobajanja od zla in odločitve za dobro
– pot milosti.
Ga. SiM, prav privoščim vam , da bi bili deležni objema vesoljne Ljubezni, ki je temeljna in zaradi katere je človek sploh nastal. Čemu toliko nejevolje, ko otrok pravi, da bi raje spal drugje kot doma, čemu toliko razočaranja, notranjega nemira… Prav je, ko hočete vedenja, občutke… zelo zmanjšati, da bi bilo znosno.
Gotovo, da bo bolje in verjamem v Vas.
Kako stopiti na pot duhovnega zdravja, kjer doživljamo okolico drugače in se posledično zaradi tega tudi drugi ljudje spreminjajo…
Vabim vas , da greste na google, zajednica MiR, kjer boste dobili več informacij, tudi pokličete jih lahko.
Privoščite si dobro, ki prihaja od dobrega. Torej ne dobro, ki prihaja iz neznanega naslova in je lahko zavajajoče.
Veliko dobrega Vam želim ga SiM.
Mama je za mene posebna oseba.Jaz osebno ne bi želela da me vnuk namesto babica kliče mama, niti ne bi želela da bi jaz svojo babico nagovarjala z mama, niti ne bi želela da moj otrok mojo mamo, se pravi svojo babico, pokliče z MAMA. Čisto moji osebni filingi, ki imajo PRI MENI veliko težo. Mama, mami, mamica – se ve kdo je to. To je oseba ki je otroka rodila, razen v primerih rejništva, posvojitve. Če je drugim prav drugače, tudi prav. Meni ni.
P.S. Doživela sem pa tudi že to da je odrasla ženska svoji tašči govorila mama. Tudi to o je meni nesprejemljivo.
Ja, a potem vsi, ki si uredijo stanovanje in živijo v svojem nadstropju v isti hiši kot starši, niso samostojni? Ja, bravo! Potem je 80% vseh slovencev odvisnih od staršev?
Si zaradi tega finančno odvisen od staršev? Ja, lepo te prosim, saj ti oni ne plačujejo računov, saj oni niso preuredili in opremili stanovanja, saj te ne hranijo.
Ob tvoji hmmmmm in ajoj, joj, joj kritičnosti, se sprašujem o tvojih izkušnjah in popolnosti.
Prav rada bi videla kje, kako in s kom ti živiš.
Vprašala sem če prav razumem kar ste napisala in nato na podlagi vašega odgovora opisala svoje doživljanje nagovarjanj staršev in starih staršev, kaj je meni ok in kaj ne. Če ob opisu mojega mnenja in občutkov doživljate kritičnost, sprejmem to kot VAŠE doživljanje oziroma kritičnost, ki z menoj nima zveze.
Ja, a potem vsi, ki si uredijo stanovanje in živijo v svojem nadstropju v isti hiši kot starši, niso samostojni? Ja, bravo! Potem je 80% vseh slovencev odvisnih od staršev?
Si zaradi tega finančno odvisen od staršev? Ja, lepo te prosim, saj ti oni ne plačujejo računov, saj oni niso preuredili in opremili stanovanja, saj te ne hranijo.
Ob tvoji hmmmmm in ajoj, joj, joj kritičnosti, se sprašujem o tvojih izkušnjah in popolnosti.
Prav rada bi videla kje, kako in s kom ti živiš.[/quote]
Zagotovo samostojno. Od kje ti podatek o 80% Slovencev, ki žive doma? Kar preračunaj, koliko sredstev moraš vložiti, da si samostojen, in koliko, da si urediš stanovanje v hiši staršev. NO, saj približno veš, zato pa si doma …
Ne vem, zakaj objaviš svojo zgodbo, če želiš prebrati samo odgovore, ki so ti všeč. Tebi se namreč zdi samoumevno, da imaš bivanje doma, hkrati pa bi tudi rada, da mama “vskoči”, ko jo rabiš pa še takrat ne sme izraziti svojega pogleda na vzgojo …
Tu se pa jaz moram obregnit!
Tudi jaz ( odrasla ženska z svojimi otroci ) taščo kličem mama.
In niti za hip se mi to ni zazdelo narobe ali nespoštljivo do moje matere.
Zakaj le? Je mati mojega moža, babica mojih otrok; skozi pekel je šla da je prehranila in ( dobro) vzgojila svoje otroke; zakaj torej je ne bi klicala mama? Ta beseda ima spoštljiv prizvok in je hkrati domača in pristna.