Jah, včasih preveč premišljujem, kaj bi bilo vljudno in kaj ne. Zadeva je taka. Bivši mi je po letu in pol poslal sporočilo, da me vabi na pijačo. Meni pa ni do tega, ker slutim, da me še kar ni prebolel. Do sedaj sploh nisva imela stikov, ker me je preveč vneto hotel dobiti nazaj. Sedaj pa to povabilo. Če mi ni do tega, bi bilo vljudno, da mu sporočim po sms-u, da odklanjam povabilo, ali je vseeno, če se naredim “francoza” in mu ne pošljem nič. Bojim se namreč, če začnem kontaktirati, potem spet ne bo konca in kraja. Kaj bi vi naredili?

Težko je odgovoriti na tvoje vprašanje.Čeprav si ga zastavljam tudi jaz.Razšla sva se, ampak moj dragi bi me vsakih nekaj dni pa vseeno rad spomnil na njega, da ga slučajno ne bi pozabila.Jaz pa bi rada imela mir.In potem seveda ne vem kaj bi.Naj se oglasim ali ne? Naj odgovorim ali ne? Ipd….

Torej, ima kdo drug še kak pameten nasvet? Potrebovala bi ga tudi jaz.

Hvala.

Uta

Na kakšne “probleme” v življenju naletimo prav zato, da jih skušamo rešiti sami, tako, kot jih najbolje znamo. Nekaj podobnega križankam. 🙂 Le da tu ni prave in napačne rešitve. Je le ena od rešitev, ki prinese take in drugačne posledice.

Povej mu pač, da je konec in naj on ne upa več. Tudi to je pošteno do njega kot pa, da mu vzbujaš upanje.

Jaz bi kar ignorirala.

Jaz bi se odzvala povabilu in bi ga pointervjuval, kaj ga teži. Od tu dalje pa je odvisno, kako se njegove želje skladajo s tvojimi. Po moje je najboljša odkritost. Ne vzbujaš lažnih upanj, vrat za sabo pa tud ne zaloputneš, če ga še ceniš.

Ne vem, napiši mu, da si tega ne želiš,ampak da želiš mir in ga prosi, naj ne vztraja, ker ne boš več odgovarjala na njegove SMS-je.

Po mojem še dovolj vljuden odklon, pa verjetno bolje kot se narediti francoza. Če pa ne bo nehal, si mu pa tako in tako povedala, da ne boš odgovarjala na SMS-je in res ne odgovarjaš več. Sicer pa ga ti poznaš in presodi,kaj ti je narediti.

LP

Si polnoletna?
Torej veš kaj si želiš!

Zoprna situacija, sem bila tudi jaz v njej.
Svetujem ti da se delaš “francoza” res,
če te še ni pozabil, bo vse drugo zanj
kot rešilna biljka na poti do tebe.
Sicer pa nisi socialna delavka, naj
sam rešuje svoje probleme, če si
se trdno odločila da je konec in da ni
poti nazaj in si njemu to tudi povedala!!!

Če ga boš ignorirala, bo to pomenilo, da imaš določena čustva do njega še vedno.

Kot je meni jasno, je najbolje človeku zreti v oči in mu resnico povedati tako kot je – takrat resnično izveš kako jo bo prenesel.

Torej Karina – delaj kakor čutiš – tako bo prav. Če pa so občutki mešani, potem boš sama vedela pri čem si;).

Vedno je lepo srečati nekoga – še posebno če sta kaj imela v preteklosti.
Tvoj Post, bi znal o tem še marsikaj povedati.

Se pravi jaz bi v tvojem primeru šla na klepet in se ne spraševala kako čuti on do tebe – marveč kako ti čutiš do njega. To je pomembno.

Minilo je eno leto?

Če imata skupne otroke, se komunikaciji ne moreta izogniti. Sicer sem zagovornik nič stikov, le tako, z razčiščeno preteklostjo lahko gledaš naprej. Nimaš imeti za kaj odprta vrata, če je bila ločitev dobro premišljeno dejanje. Moja znanka se je dvakrat poročila z istim partnerjem. Trije otroci in en podn od življenja. Sedaj živita ločeno, njega pa še vnuki ne zanimajo več.
Ne oklepaj se preteklosti, izkušnje pa porabi za boljšo prihodnost.

Naredi tako kot bi ti želela, da nekdo ravna do tebe v isti ali podobni situaciji.
Po načelu “vse se vrača” lahko pričakuješ ali se vsaj poskusiš vživeti v situacijo, da se bo nekoč tudi nekdo tebi “naredil francoza”, ko boš želela vzpostaviti stik z njim – pa se vprašaj, kako se boš ali bi takrat počutila.

Če sprašuješ o vljudnosti: narediti se francoza ni ne vljudno, še manj pa obzirno do človeka, je pač le “najpriročneje” zate.

Seveda pa nisi dolžna zdaj zaradi tega ponovno vzpostavljati stikov z njim, če ti ni do tega – lahko mu bodisi jasno odgovoriš, da ti ni do pijače, ali pa pristaneš nanjo in mu tam poveš, kako in kaj. No, pa saj sem že prvem stavku napisala, po čem se ravnaj.

Hm, jaz sem to rešila tako (sicer ni bilo to z bivšim, ampak enim friendom, ki me je skenslal, ker nisem hotela z njim nič več kot prijteljstvo), da sem mu pač odg., da hvala za povabilo, ampak da je najino življenje šlo vsako po svoji poti in ne vidim nobenega razloga in tudi ne čutim nobene potrebe, da bi se dobila na pijači. In od takrat imam mir. Sem pač iskreno napisala kaj mislim. Najboljše, da enako storiš tudi ti.

"Srce se ne prodaja, ne kupuje...se daruje!"

Tako kot ti je svetovala Sinthija. Amen.

New Report

Close