verbalno nasilje

Zanima me morebitna vaša izkušnja in kako ste ukrepali v zvezi s to problematiko. Naš triletnik zadnje tri mesece prinaša iz vrtca zelo nasilne stavke (“te bom ustrelil, ti bom odžagal glavo,….) in tako imenovane grde besede. Vemo da je v skupini fant, ki ima zajeten besednjak in ga deli s svojimi vrstniki. Naš mali pa je pač probaval, kako se bomo domači odzvali nanje in z zanimanjem čakal na naše reakcije. Veliko sem se pogovarjala z njim o tem, vendar je vpliv tega sovrstnika zelo močan, saj se izražanje v tej smeri doma kar stopnjuje. Sestrici ali komurkoli drugemu, s katerim je v konfliktu, reče, ” A te ustrelim”, “A rečem grdo besedo?”. Včeraj pa me je kar malo zaskrbelo, saj sem v njegovih vprašanjih zasledila strah pred tem, kar mu ta fant govori. Spraševal me je “kajne da Ž… nima pištole, kajne da me ne bo ustrelil? To je bilo kar hudo slišati od tako malega otroka in zaznala sem njegovo veliko stisko ob tem. Ne vem kaj lahko še naredim, vem da tega prijateljčka ne morem “ukiniti” iz skupine, vzgojiteljice, več kot opozarjati, da se to ne govori, ne moreta. Vem da moram jačati predvsem njega, da se bo počutil varnega – ali imate kakšen nasvet? Še to, doma ne gledamo nasilnih risank, filmov, tako da v slikovni obliki te tematike ne sprejema.

jaz bi mu rekla da je s tem fantkom nekaj narobe in da naj mu ničesar ne verjame-da je bogi fantek ker mu starši ne dajo lepih risank in da se zato ne zna lepo igrat.

Joj, Juli jaz se s tabo ne strinjam. Ne moreš govorit da je s tem fantkom pač nekaj narobe, ker tako grdo govori. Te stvari pridejo v vrtcih in med otrocih.
Ajdaa, svetujem ti, da se obrneš na forum pediatrija.

Osebno bi se pogovorila z vzgojilteljicami, ker ni res, da lahko fantka samo opozarjajo. Lahko na to opozorijo njegove starše, ker otrok si kaj takega ni kr sam izmislil. Če ne bo zaleglo, bi se povezala z drugimi starši, ker očitno ni tvoj otrok edini, ki nosi njegove vedenjske vzorce domov in bi skupaj ukrepali. Pa ne v smislu, da se napade tega ubogega otroka, ampak v smislu, da se mu pomaga. Nekaj v tej družini gotovo ne štima!

Pa dajte, no, takšno govorjenje je za triletnike popolnoma normalno. Ga ne smemo dovoliti, jasno, otroka se opozarja, ampak zaradi tega zganjat celo dramo? Tvoj otrok bo vse življenje obdan s takimi ljudmi. Ne smeš ga učit, da je z njimi kaj narobe, temveč ga moraš naučiti, kako bo s tem sobival. Torej, poveš mi, da se tako ne govori, da ti tega ne boš dovolila in da tudi XXXX ni tako mislil.
Moj petletnik (kljub opozarjanju) še zmeraj vsake toliko časa prijavi kakšno takšno, da vidi, ali pravilo, da se tako ne govori, še velja. Da imajo v vrtcu v vsaki skupini par takšnih patronov, je pač dejstvo.

New Report

Close