Lep pozdrav!
Sem že čisto na koncu…
na kratko bi malo opisala, kakšno življenje imava z otrokom: ne smeva nikamor na obisk, ne smava imeti čisto nobenega prijatelja, vsak dan poslušava dretje, kričanje, poniževanja… mojega partnerja in njegovega očeta. Razmere so postale tako nevzdržne, da resno premišljujem o selitvi. Kamorkoli. Kamorkoli!
Ne vem, če sva finančno sposobna preživeti. Trenutno sem zaposlena za polovični delovni čas. Za določen čas. V enem mesecu dobim nekako 150.000 sit. Ker je nasilje začlo načenjati tudi najino psiho (otrok zaradi takih razmer postaja agresiven, trmast ipd. Drugače pa je priden, ampak vsakič, ko se partnerju dobesedno utrga, pusti velika posledice na meni in otroku. Itak, da me zmerja vpričo otroka, da sem kurba, da dokler bom živela pod njegovo streho ne bom imela nobenih prijateljev, da sem slaba mama (čeprav se on z otrokom ukvarja minimalno ali pa še to ne), da sem debela prasica (pa vem, da nisem), da sem čisto nesposobna (sama si popravljam avto, ko on spi žagam drva, da imava z otrokom toplo, ko je mraz; kuham, perem, končno mi je uspelo narediti 5. stopnjo šole-ko sem naredila maturo, mi sploh ni čestital). Midva z otrokom pa želiva samo mir in veeeeliiiiiikooo prijateljev. OBA. In nič več opravičevanja, zakaj sva naredila to ali ono:
Med partnerjevimi prijatelji (on jih ima lahko in gre kamor hoče, za kolikor časa hoče, lahko, da je odsoten tudi cel teden in se niti enkrat ne spomni, da bi otroka kdaj poklical) so se razširile govorice, da on naju živi, čeprav je dal 20.000 tisoč za hrano in položnice – pred tremi ali štirimi meseci!!! Vse položnice plačujem jaz in kompletno hrano za vse. Saj zahteva vedno poln!!! hladilnik, vsak večer pa poje ogromno sladkarij. Jaz pa toliko denarja nimam. Kako me žalosti ta družina, ki je eno samo sranje. Partner se obnaša tako kot moj oče (kateremu je moja mati zbežala, ko je zbrala dovolj poguma – potrebovala je skoraj 20 let, danes je pa psihičen bolnik). Jaz pa privoščim sebi in otroku lepše življenje. sorry, moja izpoved je malo zmedena, kot jaz, moja čustva in moje srce.
Ali je možno s 150.000 na mesec najeti stanovanje, preživeti in otroku vsaj nekaj nuditi. Oba pa želiva le mir, mir in ljubezen.
Ko še nisem imela redne službe in sem opravljala le priložnostna dela, da sem vsaj nekaj zaslužila, mi je vsak dan težil, da nimam službe, ko sem si službo našla, vsak dan poslušam, da se tam itak kurbam z vsemi. Bog ne daj, da me kdorkoli pokliče, se mu kar odpne.
Vem, da moram nekaj narediti – ali kaj pomaga, ča se obrnem na CSD, ali naj kar grem.

Hvala, ker sem se lahko vsaj malo izpovedala.
Vsem družinam pa želiva z otrokom srečo in razumevanje in IMEJTE SE RADI.

jaz in moj šestletnik

Spoštovani!

Hvala za vašo izpoved. Žal tudi vidva s sinom živita v nasilnem odnosu. Poniževanje, izkoriščanje, zmerjanje, nespoštljivost, dretje, vzbujanje občutkov nesposobnosti, omejevanje prijateljstev… Tako za vas kot tudi za otroka to gotovo niso razmere za kvalitetno življenje in razvoj.
Ker resno razmišljate o odhodu kamorkoli, vam vsekakor svetujem, da se obrnete na CSD in jih seznanite z nevzdržnimi razmerami doma. Gotovo vam bodo znali svetovati, kako naprej in vam ponuditi možnosti pomoči.
Treba se bo dogovoriti tudi o varstvu, vzgoji, preživljanju otroka ter stikih otroka z očetom. Če ne bo možen sporazum niti s pomočjo CSD, bo o vsem tem odločilo sodišče, CSD pa bo v postopku na sodišču podal mnenje glede otrokove koristi. Tudi zato je pomembno, da poznajo vaše razmere.

Na vašem občinskem uradu se pozanimajte tudi, kakšne so možnosti za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem.

Po izkušnjah, ki jih imam pri delu z ženskami v materinskem domu, vam lahko povem, da so nekatere odšle od nas v podnajemniška stanovanja tudi z nižjimi dohodki kot je vaš. Za skromno življenje in preživetje zadošča. Pomembno je predvsem, da je dohodek reden.
Za kakšno ceno boste dobili stanovanje, je odvisno predvsem od kraja, kjer boste iskali, in od kvadrature stanovanja. Nekatera stanovanja imajo tudi možnost odkupa – pozanimajte se.

Srečno!

Spoštovana g. Gliha!

Res hvala lepa, da ste si vzela čas…
Imam še eno vprašanje: kje bi dobila vse potrebne informacije glede neprofitnega stanovanja? Vi najbrž tudi veste, ali imam sploh kakšne možnosti, da bi dobila neprofitno stanovanje? Slišala sem, da če je več članov v družini, dobiš več točk (ni mi niti jasno to točkovanje). Pa nekaj na izobrazbo…
Slišala pa sem tudi, da pridejo pogledat razmere v katerih prosilec živi, midva (jaz in moj otrok) pa živiva s partnerjem v njegovi hiši (in imava vse potrebno za življenje – stanovanje ni vlažno, dovolj veliko, ima kopalnico in podobno).

Ker sem že veliko premišljevala o tem…
Vem tudi, da so zelo dolge čakalne dobe, ampak toliko bi pa že potrpela, samo da si urediva lepo, polno smeha, življenje.

HVALA VAM ZA VSE!!!!!!!!!

Pozdrav!

Neprofitna stanovanja se dodeljujejo v najem na podlagi razpisov. Ali ste upravičeni do neprofitnega stanovanja ali ne, je odvisno od razpisnih pogojev in meril.
Prednost imajo ponavadi družine s članom, ki je invalid, družine z več otroki, ženske in otroci – žrtve nasilja…

Informacije glede neprofitnega stanovanja lahko dobite na svojem občinskem uradu ali pri organizacijah, ki razpolagajo s temi stanovanji. Na primer v Ljubljani – na Javnem stanovanjskem skladu MOL. Lahko si ogledate njihovo spletno stran:

Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem pa si lahko ogledate na:

Srečno!