Kot sem že napisala:
Tudi jaz bom prižgala za svojega brateca! Še vedno boli, so rekli da bo čez čas lažje, pa imam občutek da je vedno huje, saj se šele sedaj počasi zavedam, da ga nikoli več ne bom objela, se z njim pogovarjala, kdaj tudi skregala, nikoli ne bom teta, nikoli . . .Minilo je že 2 leti in mislim da šele sedaj dojemam…bolečina pa je še večja…kako se vi spopadate s tako bolečimi izgubami?

Anglček!
Se strinjam s teboj, v meni se porajajo ista vprašanja kot tebi. Odkar sem izgubila svojega najdražjega je minilo leto, pa imam občutek, da sedaj boli vedno bolj in praznina, ki je ostala za njim, je včasih nevzdržna.Na žalost, pa se tudi sama težko bojujem z izgubo, tako da…
Tudi jaz sem včerj prižgala svečo, za vse ljudi, ki so umrli v prometnih nesrečah.
Topel objem