Sem v stiski in ne vidim več izhoda, za kakršno koli pomoč bom hvaležna, za kontakntni naslov, kamor se lahko obrnem za nasvet. Gre pa takole:
sem mamica dveh mld. otrok, samohranilka in živimo skupaj z mojimi starši v enem večjem stanovanju, ki smo ga kupili skupaj pred 3emi leti, ker drugače ni šlo, ko sem po razhodu prijokala domov z dvema malima otrokoma. Seveda, če bi lahko, bi šla takrat na svoje nekam z malima dvema, pa se finančno ni izšlo, zato smo se z mojimi starši odločili, da se selimo skupaj, takrat se je to zdel imenitna rešitev, ki pa se je izkazala za največjo neumnost vseh časov. Bivšemu pa sem tam vse pustila, kar sva v 4 letih ustvarila skupaj, stanovanje je bilo njegovo, jaz in moji starši smo ga renovirali in opremili. Vse to pa je ostalo tam.
Doma je hudo in nevzdržno, prisosten je očetov alkohol, mamina podpora le temu, psihološko maltertiranje, poniževanje, verbalno zmerjanje, vpričo mojih dveh otrok, kar pa ne zame ne za otroka ni zdravo in ni dobro. Nažalost sem tudi lastnica 1/3 tega stanovanja, zato nisem mogla kandidirati za neprofitno stanovanje, saj so mi na Stanovanjskem skladu povedali, da mi bodo vlogo zavrnili.
Ne zdržim več, zapiramo se v sobo, se odmikamo že 3 leta mojim staršem, da je mir, pa ni nič bolje. Plačujem hud kredit za tole stanovanje, s preživnino glih pokrijem vrtec in šolo za večjega otroka, kje pa je ostalo??? Komaj še zdržimo doma. Na 14 dni za vikend sta otroka pri njunem očetu ali pri njegovih starših, jaz sem skrbnica, zato sta otroka večinoma doma oz se vidijo, ko oče izrazi željo (imamjo neomejene stike z očetom).
Na CSD se nikakor ne upam, ker že takrat ob razhodu je bila soc. delavka čisto nekako na strani bivšega partnerja, kljub temu da je bil razlog za razhod takrat varanje z njegove strani in ignoriranje mene ter novorojenčka. Ne vem na koga se lahko obrnem, doma je včasih tako hudo, toliko prepiranja, žalitev, ravsanja, da ne izdržim več. Če grem na CSD se bojim da mi lahko vzamejo otroka zaradi “neprimernih” razmer doma.
Naj povem da sem mamo komaj prepirčala v prodajo tega stanovanja, prodajamo ga že dobro leto, vendar zaradi “svetovne krize” prodaja stoji, kljub temu da je stanovanje novogradnja. Nisem pa sigruna, da bom še zdržala vse tole do takrat ko se bo stanovanje in če se bo porodalo, da bom šla lahko nekam na svoje, v svoj mali kotiček z otrokoma. Če ne bi imela hudega kredita bi šla v najem, tako pa so mi vsa vrata zaprta. Psihično sem že čisto načeta, vidno shujšana in izmučena zaradi očetovega konstantnega poniževanja pred otroci, verbalnega in tudi fizičnega napada, ne zmorem več.
Ali kdo od vas ve, kam se lahko obrnem, kaj lahko sploh naredim? Konec koncev potrebujeta mala dva otroka zdravo in nasmejano mamico, ne ba živčno razvalilo, kot sem sedaj. 🙁

Spoštovana teenwoman,

Iz vašega zapisa veje res velika stiska in nemoč, prav ujetost v svetu ogroženosti in krivic, iz katerega ni videti izhoda. Verjamem, da ste utrujena od vseh bojev, tudi bojev same s sabo in utrujena od strahu, s katerim se z vašimi otroci soočate dnevno. V takih razmerah je razumljivo, da pri sebi opažate, da vas telo izdaja, da postajate živčna razvalina.
Za vami je čustveno težka in boleča pot, polna izdajstev, krivic in bolečin. Izdana ste bila v partnerskem odnosu in obenem osamljena in razbolena v skrbi za novorojenčka. Z otroci ste tako rekoč ostali brez vsega (tudi brez vaših stvari in vložka v bivše skupno stanovanje) in ste nemočno iskali svoj prostor pod soncem, kjer bi imeli svoj kotiček miru in varnosti. In ugotavljate, da ga ob svojih starših niste našli, kar je še dodatna bolečina. Tudi vaše telo ne more uiti tej stiski in vam kaže svojo resnico.
Res je čas, da poskrbite zase in vašo dobrobit in dobrobit vaših otrok! V teh razmerah ste tako vi, kot otroci žrtve nasilja. In potrebno je ukrepati. Kot mama in prva skrbnica otrok ste dolžna poskrbeti za njihovo varnost in jim zagotoviti ustrezno okolje za zdrav razvoj, torej v prvi vrsti brez prisotnosti kakršnekoli oblike nasilja, poniževanja, ogrožanja ipd. Če ste žrtev vi, so žrtve otroci. To tudi sami opažate.

Verjamem, da vas je strah iti na Center za socialno delo, da vam ne vzamejo otrok. Vendar vam jih dejansko lahko vzamejo v kolikor ne ukrepate in iščete rešitve, kar pomeni, da s tem dovoljujete nasilje. Center za socialno delo je v tej situaciji vaš sogovornik, saj je njihova naloga – tako kot vaša – skrb in zaščita otrok. In s tem, ko iščete rešitve, se obrnete na center, kažete resen interes zaščititi sebe in otroke pred nasiljem. Pri tem pa potrebujete pomoč, s čimer ni nič narobe. Kjer se ne moremo zaščititi sami, so nam na voljo različne institucije, ki nam pomagajo zagotoviti varnost – policija, center za socialno delo, tožilstvo, sodišče. In ni potrebno, da se borite sami, a ne ostajajte žrtev.

Ni vam potrebno čakati in čakati….kdaj bo ugoden trg za prodajo stanovanja, kdaj bo dovolj denarja, kdaj bo oče prenehal s pitjem, kdaj se bodo strinjali s prodajo…Verjamem, da razmere niso rožnate, vendar ne moremo pričakovati, da bo odvisnik, alkoholik sam od sebe prekinil s pitjem, ali prekinil, kaj spremenil tisti, ki »mu pomaga piti«. Potrebna je pomoč od zunaj.
Vendar tu ne gre za vaše starše, saj sta za njun odnos in način življenja odgovorna onadva. Gre za vas in vaše otroke! Ravno tako ste vi odgovorna za vaš način življenja. Nasilja staršev vam ni potrebno več zdržati! Center za socialno delo vam lahko pomaga poiskati primerno rešitev (včasih je to tudi varna hiša, ne glede na to, če nasilje prihaja s strani staršev), vam predstavi možnosti, ki jih imate. Verjamem, da vas pri tem zavira vaša pretekla slaba izkušnja, v kateri ste se počutila nerazumljena. Vendar boste tudi tu morala premagati strah in se vrniti, morda tudi za ta vaš zadržek povedati na centru. Vendar gre tokrat za drug postopek, katerega ste imeli pred let, ki sodi na drugo področje dela. Vendar, pri tem menim, da je pomembno, da sama pri sebi verjamete, da si zaslužite razumevanje, mir in varnost in spoštovanje in svoj prostor pod soncem in se za to odločite tako močno, da naredite korake, ki so za to potrebni.
Ali to pomeni iti na center za socialno delo, ali poklicati policijo, ko je oče nasilen, ali soočiti starše, da potrebujete in pričakujete svoj del 1/3 stanovanja v €, s katerim boste lahko začeli na novo… Nujno je, da staršema postavite mejo! Postavite se zase in vaše pravice: da ste mama, do miru, varnosti, zaščite, svobode in življenja brez strahu, do spoštovanja in osebnega dostojanstva! Verjamem, da je v vas veliko moči, ki vam pomaga te okoliščine zdržati; dovolite si, da vam pomaga v boju zase!

Spoštovana »teenwoman«, ne oklevajte in poiščite pomoč, zaščitite sebe in otroke. V tem procesu, ki je pred vami, vam je lahko v oporo tudi terapevtska pomoč.

Vse dobro vam želim!

Melita Kramar, spec. zakonske in družinske terapije
Zakonski in družinski inštitut Novo mesto
Enoti Novo mesto in Krško
07 33 21 133 / 031 489 309 / www.zdi-nm.si
[email protected]

CSD je dolžan ponuditi rešitev v obliki varne hiše. Če ste nasilje prepoznali sami in s tem želite zaščiti sebe in otroke, vam nihče ne bo vzel otrok.
Če bi se dogajalo kaj v tej smeri, poiščite Združenje MOČ (forum) in tam mi lahko napišete kar ZS.