356 dni je minilo odkar sem prejela telefonski klic.
Najboljši prijatelj iz mladih dni, fant, ki me je vedno znal nasmejati, fant, ki me je zasipal z lističi vrtnic, me klical moja tomb-rajderka, pisal dolga pisma….
Fant, ki je bil vedno samo prijatelj, s katerim sem spet našla stik po 10 letih, mi podaril svoj prstan… in potem klic. Položil je roko nase. Nemogoče, pa ne on. Če zaprem oči ga vidim kako je “surfal” skozi vrata vlaka, njegove skuštrane lase in košarkaško žogo.
Sedim, gledam slike. Njegova telefonska številka je še vedno v mojem imeniku. Težko je slovo.

________ Flectere si nequeo superos, Acheronta movebo.