Hčerka hodi na dodatno učenje k specialni pedagoginji že od drugega razreda sedaj je v tretjem.Do sedaj ni bila še nikamor usmerjena tudi kontolne naloge je pisala tako kot vsi.Nobenih previlegijev nima postopek pa sem sprožila sama ker se že dve leti mučiva z branjem pa bolj malo napreduje tudi s poštevanko ima probleme učiteljica je rekla naj se učiva na pamet pa spet ni bilo efekta zato sem na lastno željo poklicala defektologa je namreč prijatelj.Učiteljica pa posluha za te otroke nime prav preveč oziroma sama si izbere krog svojih najljubših.Edina pozitivna stvar pri njej je da je prvo kontrolno nalogo dala lažjo in jo je pisala 4 in imam občutek da je čisto predobra ocena zanjo.Ko grem na govorilne mi jo samo kritizira pa tudi teh slabih ocen sem se že naveličala jaz in moja hči.Glede na to da sem doma in imam čas da se ukvarjam z njo mislim da res veliko delava da so vsaj dvojke sedaj ko prebiram ta forum in vidim kaj se dogaja drugje sem že prav jezna na učiteljico pa ne vem ali naj jo postavim na realna tla ali naj ji še kar naprej kimam.Imam občutek da če ne dobi odločbe ji sploh ni pripravljena pomagat.

Nati,
mogoče se pa učiteljica zaveda, da rabi odločbo, da pred morebitno inšpekcijo (in tudi pred starši ostalih otrok) utemelji drugačna pravila in kriterije za vašo hčerko. Sem učiteljica in brez odločbe bi z otrokom ravnala enako kot z ostalimi (in tudi teste bi moral pisati enake in enako dolgo), saj sem na lastne oči videla, kakšne probleme je imela kolegica, ki je z najboljšimi nameni za enega od otrok uvedla drugačna pravila (seveda brez odločbe, ker je naivno menila, da če dela v korist otroka, ji nihče nič ne more).
Bolj pomembno se mi zdi, da vi poskrbite, da otrok čimprej dobi odločbo. Morate pa se zavedati, da bo prilagojeno samo izvajanje programa, ne pa tudi sam program. To pomeni, da bo morda lahko teste pisala dlje, itd, za znanje, ki dosega le minimalne standarde pa še vedno ne bo mogla dobiti ocene 4 ali 5. Učitelji imamo včasih probleme, saj starši mislijo, da bodo ocene avtomatično višje, če ima otrok odločbo, pa ni tako.

Hvala za nasvet.Nisem mislila da ji mora zato dati ocene 4 ali 5.V mislih sem imela da ji mogoče prebere navodila oziroma tekstno nalogo.Tudi ko sama doma delam z njo večkrat opazim ko ji jaz preberem tekst ji je veliko bolj jasno kot če ga prebere sama.Kako pa je to če specialna pedagoginja predlaga pomoč pri kontrolnih nalogah?

Hrček,
tole kar ste napisali je res. Včasih so se prilagoditve upoštevale le na podlagi mnenja kakšnega strokovnjaka, sedaj pa je velja le odločba o usmerjanju.

Odločba res ne pomeni avtomatsko višjih ocen, res pa je tudi da ocena (ali ocene niso že v naprej določene). Npr. če ga za minimalne standarde je sicer najvišja možna ocena res lahko le 3, če test ne vključuje tudi višjega nivoja (oziroma ima tudi vprašanja, ki “presgajo” minimalne standarde). Prav s tem, se otroku da možnost, da doseže višje ocene. To je samo moje (pa še čigavo) mnenje.
Lep pozdrav, Petra

Nati,

torej sta sedaj – kot se reče v postopku usmerjanja. Je hčerko že pregledala komisija? Ali na preglede šele čakata?Če se vlogo šele oddali – vam moram povedati, da je lahko postopek za usmerjanje kar dolgotrajen.

Najboljše je, da so različne prilagoditve (npr. več ustnega spraševanja v vašem primeru) zapisane v odločbi. Sicer pa se bo natančen program (tako imenovan individualiziran program) določil, kako bo pomoč potekala, kakšne bodo prilagoditve, standard znanja, kdo bo delal z otrokom in tako naprej.

Lep pozdrav, Petra

Pošlji oblikovano (31-01-06 09:41)

Prebiram vaša sporočila. Vidim, da se je debata kar dobro razpletla.
ravno danes grem oddat vlogo za pričetek postopka usmerjanja, ker mislim, da je potrebno, da otrok to odločbo ima, če želi imeti pravico do olajšav. Zato se popolnoma strinjam s hrčkom. Odločbo je treba imeti.

Pri pogovoru s specialnim pedagogom sem izvedela, da se ocene dvignejo v povprečju za 20%, drži pa tudi, da disleksiki niso prav nič prikrajšani glede zahtevnosti programa, le izvaja se ga na prilagojen način. Še posebej sem se informirala, če so otroci z odločbo kaj prikrajšani pri vpisih v srednje šole in povedano mi je bilo, da ne. Še več, olajšave se izvajajo tudi v srednji šoli. In na fakulteti.
Tudi sama ne vidim več smisla, da bi sina gnjavila k učenju na pamet, tudi s pravopisjem se ne mučiva preveč, ker je pedagog jasno povedal, da pri tej motnji lahko na ta način naredimo starši več škode kot koristi.

Pazim le na to, da ima otrok kolikor toliko urejene zvezke, da zna prebrati snov, ki se jo mora naučiti.
Da sva pri učenju in pomnjenju snovi na pravi poti, dokazuje tudi prva petica letos, ki jo je dobil pri ustnem preverjanju pri družbi prejšnji teden.
Učil se je sam, snov je le še utrdil, ko sem ga spraševala. Ta petica je prišla za dvig njegove samozavesti ravno pravi čas. Naj povem še dejstvo, da je profesorica družbe ena izmed najbolj zahtvnih profesoric glede znanja na šoli. In tudi zelo priljubljena, ker so njene razlage nekaj zelo posebnega. Otroci jim radi prisluhnejo.

Lp.