Učiteljica se boji otroka z epilepsijo
Pozdravljeni vsi skupaj,
Ali ima kakšen predlog, da se učiteljica ne bi bala?
Na prevem srečanju so bile opozorjene, da ima otrok vročinske kerče ter opozorjene, naj si pripravijo nek načrt, v primeru, da bi dobil napad v šoli. Ker me niso jemali resno( saj ne bo dobil) je lansko leto padel dobil napad med poukom. Sedaj imamva diagnozo potrjeno, da je epilepsija. (Otrok je bil rojen 6 tednov prej.) Od tega trenutka se učiteljica zelo boji, saj ji verjamem, ker odgovarja za celoten razred učencev. Pa vseeno imam občutek, da se boji otroka. To mi je tudi danes moj sum potrdila. Sedaj ga tudi ima bolj na oku, čeprav vem, da je to za njo zelo obremenilno. Pred napadom ga je jemala normalno. Sedaj pa se pojavlja, da v šoli ni skoncentriran. ( to je občasno, saj če grem gledat v njegove zvezke se prav vidi kdaj je bil on razpoložen in kdaj ne.) Sedaj mi pravijo, naj dam vlogo za individualno pomoč, pa vseeno bi prej govorila še s psihollogom. Otroku želim pomoč vendar mi mora biti tudi kristalno jasno. Jemljeva tudi zdravilo Karbox.( 0,5 + 1)
Za vsak nasvet vam bom hvaležna saj več glav več ve! LP
Lunca,
težko si je narediti načrt, če stvari ne dobro poznaš in pri tem upaš, da ne bo doletela. Običajno starši dajo učiteljicam bolj jasna navodila, kaj narediti v določenem primeru, nekateri tudi priskrbijo kontakte, kam se lahko obrnejo po dodatne informacije.
Mogoče je to, kar opisujete res strah, ki pa izvira iz izkušnje, ki jo je učiteljica ob epileptičnem napadu dobila. Lahko pa gre za to, da je glede na izkušnjo sedaj do otroka bolj pozorna (saj ne želi spregledati znake, recimo). Ampak to bo dogaja vsem, ko se soočimo z nečim novim, nepoznanim itd in dobimo neko novo izkušnjo, spoznanje.
Pomagal bo pogovor z učiteljico. Pomaga tudi, da ji zaupate, vaše strahove … seveda je vse odvisno od tega, kakšen odnos imate z njo. Včasih pa mora takšne stvari »premleti« vsak sam.
Koncentracijo otrok pa povezujete s … čim? V kolikor tudi sami opažate nihanja pozornosti in koncentracije, kot tudi »dobre« in »slabe« dneve.. dodatna pomoč oz. usmerjanje ne bo odveč.
Pozdravljeni!
Svetujem ti , da pomaga predvsem pogovor. Verjemi , da je učiteljico res strah, ker mogoče vaših prvih opozoril ni vzela zadosti resno. Tudi pri nas je tako (smo alergiki), ko smo vztrajali pri prehrani in zelo strogo opozarjali na napake (pač mama komplicira). Po anafilaktičnem napadu, pa se je vse spremenilo. Čeprav je otrok že v višjih razredih, ga vsi učitelji kar malo s strahom spremljajo, prevsem na ekskurzijah in taborih. Vendar odkrit pogovor pomaga.
Lep pozdrav!
Pozdravljeni
Glede samega opažanja sam otrok zelo rad doma riše, se igra ( se zelo uživi v igranje), če je pri volji naredi tudi naloge katere mu dam, če pa ni pri volji pa ne bo naredil oz. mi zatrmari in noče več delati. Poizkušam na lep način vendar ne dosežem nič. kaj lahko naredim, ker sem zmedena. V šoli in pri psihologu mi pravijo eno doma spet drugo.
Kar se pa tiče koncentracije pa dobivam iz šole, da dela stvari kar po svoje, da ne posluša,… vendar to kot mi pove učiteljica da je to občasno. Mogoče se to bolj opazi v šoli, imam pa tudi občutek, da se hitro sam naveliča in se mu ne da delati tako kot nekdo hoče. Bojim, se da otrok ne bo začel to izkoriščati ( sedaj je v 1 r.). Občutek imam da se ne počuti dobro, ko mi otrok govori, da so v razredu otroci preglasni ter naj ga pridem iskat po kosilu, po drugi strani pa zdaj, ko kakšen lepši dan pa mi pravi, naj ga pridem iskat kasneje , da bo šel ven na igrišče. Sicer ga hodim iskat okrog 13 do 14 ure.
Sicer otrok že sam zna šteti do 1000, piše številke po vrstnem redu, piše črke in jih prebere, lepo ustvarja riše, …. Vendar samo takrat ko je pri stvari.
Prebrala sem že kar nekaj člankov o tem pa me še vedno muči, da otroku ne manjka nič.
Učiteljica se ga tudi boji, ko bojo šli na plavalni tečaj in v šolo v naravi. Boji se predvsem plavalnega tečaja, da se ne bi ponovila tragedija utopitve,….Čeprav, sem ji povedala da naj ga jemlje normalno kot zdravega otroka in naj ga ne postavlje na stranski tir.Vendar me begajo stvari ker so po dve učiteljici v 1 r. bi vseeno lahko pomagele mu, če vidijo, da tisti moment ne sodeluje oz. ne ve kaj narediti. za pomoč sem za to, da bo jo dobil vendar pa želim, prej se pogovoriti s svojim psiholohom. Pa še to. Sedaj ga na vsake toliko časa pride v razdred pogledat sociolog, psiholog,… ter ga ocenjujejo. Vem, da hočejo pomagati vendar nekako nimam zaupanja, zakaj, ker imam občutek, da otrok ve, da ga ocenjujejo in včasih noče sodelovati z njimi, pa tudi obnašati se začne drugače. Lahko pa se motim. Žal sem morala to dati iz sebe ven, ker me bremeni in komaj čakam, da pridem do kontole tako zdravnice in psihologa.
lp
Lunca
glede tega učiteljičinega strahu……….v tem primeru je njen strah povezan z neznanjem in posledično se počuti nemočno. Do neke mere je tudi upravičen, saj nosi ogromno odgovornost, vendar pa bi bilo v tem primeru obvezno tesno sodelovanje starši-učitelji. Ker ti najbolje poznaš svojega otroka, veš kako odreagirati, če ima sin epileptični napad, lahko daš ravno ti najboljši nasvet, kaj v taki situaciji storiti. Obvezno pa bi se morala učiteljica tudi izobraziti na tem področju, bodisi s pomočjo kakšnega tečaja (ne vem, če to obstaja) ali s pomočjo kakšnega zdravstvenega delavca, ki bi ji dal določeno znanje o epilepsiji.
Upam, da boste čimbolj uspešno rešili situacijo.
LP
Pozdravljena,mislim,da nebi bilo slabo podati vlogo za usmerjanje.Tako,bi imel otrok tudi pomoč in njegove potrebe bi bile napisane.Izdelajo individualen program kjer tudi sami sodelujete in zadeva bi bila lažja.Učiteljica bi se lahko tudi dodatno izobraževala na tem področju.Tudi sama imam podobno težavo in moram povedati,da za nas starše je zadeva popolnoma jasna.Učiteljem nemoremo nalagati take odgovornosti in verjamem,da se boji,tudi jaz bi se(sploh pa izleti ali plavanje).Morda poprosite zdravnika-nevrologa,če bi vodstvu in učiteljici dal pisne napotke kaj storiti če…odgovornosti se vsi bojijo kajti živimo v tako nemogočih časih,ko se marsikateri vlečejo samo s tožbami…tudi za malenkosti.Z odločbo bo zadeva lažja,imel bo pravice in šola se mora tega držati.Veliko sreče.
http://www2.arnes.si/~osljbs3s/bolezni/bolezni-otrok.htm
Predlagajte ji, naj si prebere priporočila.
lp