tokat pa moja tašča
Vedno bolj me moti, kako me tašča posnema. Ko pride na obisk in vidi da sem kaj spekla, skuhala, kar ona običajno ne takoj slišim, “tudi jaz bom mogla to nardit”. če je kakšna stvar, za katero nima recepta, se takoj oglasi “mi moraš dat ta recept, da bom tudi jaz to naredila”. Moram ji dat, res, zakaj že? Kaj pa kakšen prosim. In potem ga pred svojimi obiski ona “prodaja” kot svojega in to pred mano…in vsa ponosna se hvali…
Ko vidi da imam v vrtu kakšne rože, ali pa zelenjevao, ki pri njej ni prisotna, bo takoj naslednje leto imela tudi ona, ali pa še isto, če je čas in potem mi še prav pametno razlaga kaj ima in kaj bo sadila, ker, kaj bom pa jaz vedela o tem… mater me jezi.
tako, olajšala sem se.
vse v redu s tabo?
ženska te ne bi smela vprašat za recept?
mislim… to je ponavadi eden od večjih komplimentov, če narediš nekaj tako dobro, da te prosijo za recept. in po tvojem bi morala tašča vsem na dolgo in široko razlagat, kako si v resnici ti spekla, ona se je samo delala da peče za svojim štedilnikom.
ej, sam sori, tako zblohenega zapisa pa tu gor še nisem prebrala. daj se skuliraj no.
ali pa naslednjič reči tašči, da ji receptov ne daješ več, ker ti ne priznava avtorskih pravic za tvoje genijalstvo.
ojla
joj kolk te jaz razumem. pri nas gre tako daleč, da kupi iste čevlje/hlače/plašč/pižamo. In vedno hvali mene kolk sem oh in sploh. jaz pa komentiram ker mi gre na živce….
ne razume pa mene moj mož:( ponavadi se ob mojem komentiranju skregava – se bolj kot ne vedno postavi na njeno stran.
no, pa sem se tudi jaz spihala.
vem pa da nikoli ne bo bolje in po eni strani razumem moža, da mu je mama in da jo ima neizmerno rad in da jo spoštuje.
Verjamem da je čez čas moteče, vendar vzami to kot kompliment.
Všeč ji je kar narediš, in zato želi tudi ona ponoviti.
Osebno če kaj skuham se bom tudi z jedjo hvalil. Konec koncev sem jo jaz pripravil. Tudi če sem recept našel na netu.
Pretiravam pa seveda ne, da sem se ga sam spomnil. Kvečjemu če kaj dodam/spremenim.
Jaz sama tašči dajem recepte, ona pa meni… prav tako rože, zelenjavo… Eni pa res sovražite brez razloga in OČITNO vam gre v življenju prelepo in vse na lahko, da si takšne tumarije zmišljujete in se z njimi obremenjujete… Lahko ste sreči, da nimate resnih stavri na grbi…
Bolani starši, otroci, partner, finančne stiske…. To so stvari, zaradi katerih se obremenjuješ. Ne rečem, da bi ti ženska res nagajala, hoče pa biti samo prijateljska… Očitno res prav nič ni prav kaj naredijo…
Mater ej, se mi gabi vse skupaj…
Vedno bolj me moti, kako me tašča posnema. Ko pride na obisk in vidi da sem kaj spekla, skuhala, kar ona običajno ne takoj slišim, “tudi jaz bom mogla to nardit”. če je kakšna stvar, za katero nima recepta, se takoj oglasi “mi moraš dat ta recept, da bom tudi jaz to naredila”. Moram ji dat, res, zakaj že? Kaj pa kakšen prosim. In potem ga pred svojimi obiski ona “prodaja” kot svojega in to pred mano…in vsa ponosna se hvali…
Ko vidi da imam v vrtu kakšne rože, ali pa zelenjevao, ki pri njej ni prisotna, bo takoj naslednje leto imela tudi ona, ali pa še isto, če je čas in potem mi še prav pametno razlaga kaj ima in kaj bo sadila, ker, kaj bom pa jaz vedela o tem… mater me jezi.
tako, olajšala sem se.
Bodi vesela, tašča te ceni in všeč ji je, kako kuhaš, skrbiš za okolico doma, zato bi rada povzela od tebe kaj dobrega.
Lahko se muliš kot majhna smrklja, lahko pa to vzameš za dobro in si vesela taščinega priznanja in občudovanja.
Pod tole se pa podpišem….Bodi vesela, da ni taka, da ti svoje vsiljuje! Tako pa ti pokaže, da te spoštuje.
Kako bi bila jaz vesela, če bi bilo pri meni tako. Moja tašča mojih stvari noče niti probati, vse kar spečem pravi da ona tega ne je, kupuje pa vseeno tako pecivo in ga tudi je, ne je moje marmelade, pravi da jo kislina daje, je pa vso sadje in kupljeno marmelado, ne je zrezkov….sama je svinjsko mast, ocvirke…nič mojega ni dobro in ona nič ne je. Na skrivaj opazuje moje hrano, lepo oprana in zlikana oblačila, rože (sama nima nič rož)…nikoli nič ne pohvali, niti ne poizkusi…..noče niti kave….se ne sekiram ker mi s tem sporoča kaka oseba je.
tašča, ki posnema, pa ne samo tašča, je v resnici ljubosumna in zavistna. antropološko in psihološko gledano, nekdo ponavlja in posnema iz ljubosuma, občutka manjvrednosti in želje po izpodrivanju. Nekako tako: “to je moje. Kar imaš ti, imam tudi jaz. kar znaš ti, znam tudi jaz. ne misli si, da si boljša od mene ali da veš več kot jaz.” Gre v bistvu za tekmovanje.
Moja težava je ista, le da gre za mamo najemojemalca, kar verjemite, postaja že dokaj nadležno, saj je začela prisluškovati pred durgimi pa me kaže kot agresivno in napadalno osebo, ki ji škoduje in je tako ona uboga revica.
igrajo igro. če želite drage moje igrati to igro, je ne bo konca in boste ve poražene, saj živite na njenem ozemlju. Modro bi bilo ostati na splošnih pogovorih, brez osebne konotacije ali vsaj kolikor je mogoče neosebno. čim manj govoriti kam ste šli, kaj ste skuhali. Glede ostalega ponavljanja, pač je njen denar, se ne da narediti nič.
dekleta – ne prepirajte se z možmi zaradi tašče, ni vredno. če živite pri njih (čeprav ločen vhod)., so zmagovalke one. Pustite jo in naslednjič, ko kaj reče, se poskusite zgolj nasmehniti, brez komentarja.
in prosim, nikar zagovor, je njegova mama. Če se poročiš, mama nima kaj iskati v zakonu! nekateri moški so žal bebci, vezani na mamice. Lahko postavite ultimat in greste svojo pot brez njega ali mu poveste na lep način, da je za vas moteče njeno ponavljanje, čeprav veste, da ne bo nehala. da bi si želele imeti skupno življenje brez mame v osebnih in intimnih zadevah in če bi lahko vsaj nekatere osebne stvari obdržale zase, da ohranite svoj odnos, svojo srečo in svojo intimo v splanici in vajinem zasebnem življenju, kjer je pač samo vajino. in igrate na karto: “kot imaš ti samo tvoj odnos s tvojo mamo”. Če je razumevajoč partner, mu skušajte povedati, da razumete, da ima mamo rad, ampak mama je tam in ne uide, vidva pa imata še celo življenje pred seboj, lepe in slabe stvari in da bi bili neizmerno veseli in bi neizmerno cenili njegov trud po ločitvi teh dveh delov. poudarite da ga cenite in spoštujete. 😉 Ponudite mu možnost, da gre kdaj k njej na kosilo ali jo kam pelje. Konc koncev vas zraven ni treba. če jo kam pelje, partnerja zaradi tega še ne boste izgubile. vendar ločnico med osebnim in javnim s strni tašče pa le naredite. NE ZAUPAJTE TOREJ
tašča pa žal ne bo odnehala, temveč se bo njeno vedenje zaostrilo. Če boste ali imate otroke in vam jih pazi, morate ji dati vi natančna navodila, kaj in kako, saj bo drugače delala po svoje (če gre za kakšne specifike). če bo pristavila “saj sem imela otroke” ali “vem, havala” ji odgovorite, da seveda ima več izkušenj kot vi, vendar je otrok vaš in ga poznate bolje od nje. Če se pač užali, naj se. Če pa vam partner kaj očlita, mu pač povejte, brez kričanja, smrtno resno in z vso avtoriteto “je tvoja mama, ni pa mama najinemu otroku in vem bolje kot ona, kaj je dobro zanj in kaj ne. Tako pač je, žalila je pa s tem nisem, povedala sem resnico”. In za tem stojite. po že požrl in se bo navadil, da mama ni sveto pravilo, ampak dodatek.
in mimogrede – bodite hvaležne, da imate možno pomoč in varstvo. Če nimaš te sreče, si sam za vse.
srečno.