Tisto z maminim sinčkom…..
Naj vam povem, da sva se po tistem ko sva končala dobila, ker je imel še kup stvari pri meni. Oba sva bila za to da greva še na pijačo. In sma šla. Pogovarjala sva se o vsem mogočem, tudi o najini zvezi, ki je bila iskrena, vendar je fant povedal, da me noče matrati, ker se mama tako ali tako z menoj ne bo sprijaznila. Naj si pač uredim boljše življenje z novim fantom. Ob tem je jokal, pijača se je zavlekla pozno v noč in prespal je pri meni. Celo noč nisem spala, ker je jokal. Zjutraj sva se nato odpravila na kavo in dal je pobudo do še ta dan preživiva skupaj. In sva ga – tudi ta dan je jokal, češ kako mu bo težko me preboleti…..Zakaj je potem pripravljen se vrntiti domov, če pa me po vsem tem imam zelo rad. Te dni se nisva slišala, videla pa sem da pri njih doma preurejajo stanovanje zanj. Tako sem že zmešana da ne vem kako in kaj. Nevem zakaj se sploh še s tem obremenjujem,k o pa je spet zmagala njegova mama. Rada bi temu fantu (no prijatelju) pomagala, ker zgleda zelo trpi….
Hvala za pomoč….
Meli!
Kolikor sem brala tvoje prejsnja pisma, sem videla, da si v vajino vezo in resitev tega problema vlozila veliko energije, truda in casa. Zal – se mi zdi – da ti ne mores naresti cisto nic, saj bi morl fant oz. sedaj prijatelj v svoji glavi razcistiti kaj bi rad, se odlociti, da se osamosvoji in da ne bo vec pod tako velikim vplivom mame.
Ocitno se za to ni odlocil – se posebej zdaj, ko mu urejajo stanovanje v hisi, kjer ga bo imela mama popolnoma pod nadzorom. Ti si naredila ze vse kar se pricakuje od dobre punce ali prijateljice pa ni pomagalo. Sedaj je vse na njemu – sam si bo oblikoval zivljenje.
Poznam podoben primer, kjer mati stalno maltretira sinovo partnerko (in so se tudi vse ostale veze koncale zaradi nje). Je zelo pridna punca, prijazna, delovna (sin je edinec), in kljub temu, da sta materialno dobro preskrbljena, fant ni hotel iti cisto na svoje – kljub prigovarjanju njegovih dolgoletnih (moških!) prijateljev, ki zelo dobro poznajo situacijo. Za izgovor je imel pa to – “kaj pa če se s punco razideva – kdo bo pa potem skrbel zame (pral, kuhal, likal,…itd), je pa tudi, kar se mene tice, prevec navezan na svojo mamo. V glavnem – uredila sta si stanovanje pri njegovih doma na podstrehi – edina sreca je ta, da je punca izredno potrpezljiva – kar se mene tice ima ful dobre zivce – in pac “taščine” žaljivke in maltretiranja ignorira.
Ocitno tudi tvoj bivsi fant nima poguma, da bi se 100% osamosvojil.
Pozdravcek,
Sanja
Draga Meli,
verjamem, da bi mu rada pomagala, da bi mu bilo lažje, vendar tako ne bo šlo.Predvsem zato, ker očitno do njega še nekaj čutiš. Morala boš z njim prekiniti vse stike, ker je slabič in te samo še izkorišča.Ne se več obremenjevat s tem, zaživi na novo in misli predvsem na sebe.
Vso srečo, Kaja
Težko se je odločiti med tistim, kar ti pravi srce in kar ti pravi razum. Ampak mislim, da je stvar zrelosti, za kaj se odločiš. Boli sedaj, še nekaj časa bo bolelo, ampak mislim, da si tako super punca, da si zaslužiš kaj boljšega. Nekoga, ki se je zate pripravljen osamosvojit!
Daj mu čas, npr. pol leta. In če bo v tem času kaj naredil za svojo samostojnost in se osamosvojil, potem mu je do tebe, drugače mu je pa do zveze, nekega statusa, udobnosti, nikakor pa tak človek ne bo vlagal veliko energije v vajin odnos! In zato samo pojdi, ga preboli in potem naprej!
Meli, žal ti moram povedati, da si svoje že storila in kljub usmiljenju je bila napaka, da je prespal! Pomaga mu lahko prijatelj/prijateljica, ki ni bila z njim v zvezi. Nesmiselno je zdaj mešati čustva in se s tem obremenjevati. Očitno ni sposoben odločno zapustiti mamice, “trpljenje”, ki ga doživlja, pa ga bo morda vendarle nekoč (upajmo) pripeljalo do tega, da bi to bilo dobro. Toda to spoznanje ni več v tvojih rokah, ob tebi tega ni mogel spoznati. Sam se še dobro zaveda maminega vpliva na svoje življenje, zato mora pač v sebi najti moč za upor. Ker noben pogovor s tabo do zdaj ni pomagal in ker je bila mama prva (in ne ti), se tudi zdaj ne bo nič spremenilo, če se vmešaš, znova bi samo trpela.
Vsako trpljenje je po svoje dozorevanje in priložnost, da se človek kaj nauči. Tokrat je to za vaju oba, toda za vsakega posebej, ne skupaj. Vem, da ga imaš še rada, vrh vsega se ti še smili. Toda zaradi sebe ne popusti. To NI sebičnost. Uredi si svoje življenje, sicer boš zagrenjena, tako kot si bila prej – ja, na to se spomni, kako ti je bilo hudo in kako je sreča, da je tega konec. Mislim, da se vsaj nekaj časa ne smeta več videvati. Sicer ti grozi, da boš živela v Tv limonadi… 🙂
Držim pesti, da se bo uredilo.
Draga Meli
Vsak vajin stik je boleč za oba in očitno je, da tudi zmede oba. Ti si naredila vse, on ni naredil praktično nič. Dokler se sam ne bo sposoben otresti mamine nadvlade, zate ob njemu ni prostora. Problema nimaš ti. Problem ima on in konstruktivno naj pristopi k reševanju. Potem bo morda upanje tudi za vaju, prej pa raje ostanita “daleč od oči”.
Mogoče bo to zvenelo malo grobo, vendar to ni moj namen. Predlagam da prekineš vse stike z njim, ker je to samo podaljševanje agonije tako za enega kot za drugega. Fant se mora odločiti sam. Kot si omenila, da so mu uredili stanovanje, je več kot očitno, da so njegovi starši in on že postavili odločitev, kako se bodo stvari pri njemu odvijale. Če njegova mama ve, kakšno punco on potrebuje, potem mislim, da je zate bolje, da se ne zapletaš naprej in začneš takoj prebolevati neprijeten konec vajine zveze. Če fant ni toliko, da se potegne zate in umiri mamo, potem te res ni vreden. Ne si grenit življenja in vlagati energijo tja, kamor gre v nič. Takšna oseba kot si ti boš prav gotovo našla ljubezen in razmerje po svoji meri nekje drugje. Verjemi, da boš s bolj zrela za gradnjo nove in boljše zveze. Nekaj časa ti bo pobralo prebolevanje. Mogoče pa boš nekega dne spoznala nekoga, ki ti sploh ne bo padel v oči in se bo nova zveza pričela spontano. Ti si dober človek. V eni knjigi sem prebrala: “ko je učenec pripravljen, učitelj pride sam”. Upam, da me boš razumela.
Meli,čimprej ga pusti in si poišči novo zvezo.Fant je 100% slabič in se ne bo spremenil.Mama lahko na kogarkoli vpliva samo toliko ,kolikor se kdo pusti vplivati(enako je z ostalimi stvarmi).Ne troši energije zanj ker te ni vreden.To , da je jokal ob pijači samo potrjuje to, kar sem ti rekla.Nasvet: Pomagaj raje sebi kot njemu in prav s tem boš mogoče pomagala tudi njemu.
Pridružujem se mnenjem predhodnikov, naj dodam še samo praktični primer iz moje preteklosti.
Mislim, da sem ti že enkrat napisala ali omenila kje drugje na forumu, sem tudi jaz imela zelo podobne probleme kot ti. Tudi mene je fant zapustil zaradi volje staršev, tudi meni se je zelooooooo smilil in tako sem vsakič, ko je “zajokal” priletela in ga tolažila, se pogovarjala z njim, jokala z njim. Takšna agonija je trajala mesece in mesece. Večkrat mi je omenil, da me ni vreden in da naj si poiščem drugega in ko sem slučajno (nisem namenoma iskala drugega) spoznala nekoga drugega, ko pa je “bivši” zato izvedel, se mu je enostavno utrgalo – prišel je k meni, jokal, trdil, da so si njegovi premislili, grozil s samomorom, kasneje pa se je njegova “norost” končala celo z zasledovanjem mene in poizkusom, da me povozi.
Vsi ti dogodki so bili celo zame preveč (takrat sem bila stara 18 let) in sem bila na dobri poti, da se tudi meni utrga. Srečo sem imela, da so mi ob strani stali starši in dobri prijatelji. Spoznala sem, da z usmiljenjem nisem storila nič, samo podaljševala in pomagala sem zavlačevati mučno situacijo, ter ob enem sebi in drugim “grenila” življenje. Edino pravo zdravilo (tako zame, kot tudi zanj) je bilo prekinitev vseh stikov z njim in novo življenje. Kasneje sem še slišala, da je še ušpičil še kakšno neumnost, vendar stikov z njim pa sem se v celoti odpovedala. In ni mi žal. In tudi tebi ne bo! Verjemi mi.